VDS sodba Pdp 964/2005

Jedro

Ker je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu, za katerega se je

zahtevala VI. stopnje strakovne izobrazbe, mu tožena stranka s

tem, ko mu je ponudila PZ za delovno mesto, za katero se zahteva

V. stopnja strokovne izobrazbe, ni pomudila ustreznega dela,

čeprav ima tožnik pridobljeno le V. stopnjo strokovne izobrazbe.

Ker je tožnik spreje PZ za neustrezno zaposlitve, ima pravico so

sorazmernega dela odpravnine.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v drugem odst. 2.

tč. in v 3. tč. izreka spremeni tako, da se glasi:

"Tožena stranka je dolžna tožniku plačati razliko odpravnine v

znesku 41.680,00 SIT, v roku 8 dni.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v

znesku 22.405,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva

izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila, v roku 8 dni."

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu (v 1.

tč., v prvem odst. 2. tč. izreka in v 4. tč. izreka) potrdi sodba

sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti pritožbene stroške v

znesku 16.500,00 SIT, v roku 8 dni.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo zahtevek, da se

razveljavi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena

stranka izdala tožniku dne 19.8.2004 (1. tč. izreka); zavrnilo

zahtevek, da je tožena stranka dolžna za čas od mesecev oktobra

2004 do marca 2005 plačati tožniku razliko nadomestila plače v

skupnem znesku 244.147,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

posameznih mesečnih zneskov, razvidnih iz izreka sodbe (prvi

odst. 2. tč. izreka); zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka

dolžna tožniku plačati razliko odpravnine v znesku 41.680,00 SIT

(drugi odst. 2. tč. izreka) in zavrnilo zahtevek, da je tožena

stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka z zakonskimi

zamudnimi obrestmi, v 8 dneh pod izvršbo (3. tč. izreka). Glede

stroškov tožene stranke je odločilo, da tožena stranka sama krije

svoje stroške postopka (4. tč. izreka).

Tožnik se je pritožil zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po

določbi 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l.

RS, št. 26/99 - 2/04), ki se v skladu z določbo 19. čl. Zakona o

delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/04)

uporablja tudi v sporih pred delovnimi sodišči. Navaja, da ima

izpodbijana sodba v obrazloženih razlogih takšne pomanjkljivosti,

da se je ne da preizkusiti. Tožena stranka je kršila zakonske

določbe tako v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot v

primeru ponudbe nove pogodbe. Pisna izjava o odpovedi pogodbe ni

dovolj obrazložena. Ne zadostuje ugotovitev, da se mu odpoveduje

pogodba zaradi organizacijskih sprememb. Predvideva, da je prišlo

do ukinitve delovnega mesta vodje izdelave žebljev le zaradi

postopka pri sodišču. Če je dejansko opravljal drugo delo, bi to

pomenilo ustno spremembo pogodbe. Vendar takšna sprememba ni

dopustna. Dvomi, da je bilo za prejšnje delovno mesto zahtevana

samo višješolska izobrazba. V kolikor je zaradi tega prejemal

višjo plačo, mu to ne more biti v škodo. Po poklicu je

elektrotehnik, s pridobljeno V. stopnjo strokovne izobrazbe.

Povsem nerazumljivo je, da mu je tožena stranka ponudila

sklenitev nove pogodbe za delovno mesto, za katero se je v

primerjavi s prejšnjim zahtevala nižja izobrazba. Glede na to, da

je pristal na neustrezno zaposlitev, je opravičen do plačila

zahtevane odpravnine. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče

spremeni sodbo tako, da njegovim zahtevkom v celoti ugodi oz.

podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v

novo sojenje.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče

pravilno razsodilo. Tožnik ima pridobljeno samo srednješolsko

izobrazbo, zaradi česar je nelogično, da zahteva razporeditev na

delovno mesto, za katero se zahteva višja izobrazba. Iz tega

naslova ni upravičen tudi do razlike v plači. Ukinitev delovnega

mesta pomeni organizacijsko spremembo in v tej posledici poslovni

razlog. Tožnik je podpisal novo pogodbo, pri kateri gre za

ustrezno zaposlitev in tako še naprej ostal v delovnem razmerju.

Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in v celoti

potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega

izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve

določb postopka ter pravilno uporabo materialnega prava (2. odst.

350. čl. ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve

stopnje ni storilo bistvene kršitve postopka, ki se nanaša na

očitano neskladnost v sodbi v delu med izrekom in njeno

obrazložitvijo. Tudi ni ugotovilo tako v zvezi z izvedenim

postopkom na prvi stopnji kot izdano sodbo takšne bistvene

postopkovne kršitve, na katere je moralo paziti po uradni

dolžnosti. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko

stanje, ki se nanaša na utemeljenost redne odpovedi pogodbe o

zaposlitvi tožnika iz poslovnih razlogov, pravilno uporabilo

materialno pravo. Vendar pa je pri presoji ponudbe nove tožnikove

zaposlitve, ustreznosti delovnega mesta in pravice tožnika do

odpravnine, sprejelo zmotne materialnopravne zaključke, kar

pritožbeno sodišče utemeljuje z naslednjimi dejanskimi in

pravnimi razlogi.

Iz izvedenih dokazov je razvidno, da je tožena stranka v letu

2004 ukinila delovno mesto vodje izdelave žebljev, za katero je

tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi že v letu 1999. Ne glede na

to, da je tožnik ves čas izvajal druge delovne zadolžitve, je do

odpovedi pogodbe prejemal plačo v višini tarifnega razreda iz

pogodbe o zaposlitvi. Nato mu je tožena stranka dne 19.8.2004

redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi in v pisni odpovedi

navedla, da je to storila zaradi organizacijskih sprememb.

Tožniku je istočasno ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi

za delovno mesto kontrolorja kvalitete in tožnika opozorila, da v

primeru odklonitve ponudbe ne bo upravičen do odpravnine. Tožnik

je ponudeno pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto, za katero

se je zahtevala V. stopnja izobrazbe, podpisal ter v nadaljevanju

v sporu pred delovnim sodiščem zahteval ugotovitev nezakonitosti

odpovedi pogodbe o zaposlitvi, plačilo razlike nadomestila plače

in plačilo odpravnine.

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo v izpodbijani sodbi,da

je tožena stranka po tem, ko je ukinila delovno mesto vodje

izdelave žebljev zaradi reorganizacije obrata žebljarne, pravilno

seznanila tožnika z navedenim organizacijskim razlogom, ki

predstavlja poslovni razlog ter podlago za redno odpoved pogodbe

o zaposlitvi iz določbe 1. alinee, 1. odst. 88. čl. Zakona o

delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/02). Na takšno

ugotovitev ne vpliva dejstvo, da je tožnik pred tem dejansko

opravljal druge delovne zadolžitve in ne dela vodje izdelave

žebljev iz pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je v pisni

odpovedi dovolj jasno obrazložila ugotovljeni poslovni razlog na

tožnikovi strani, zaradi česar kakršnokoli pritožbeno

opozarjanje, da je pomankljivo izvedla postopek odpovedi pogodbe,

ne more biti sprejemljivo. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo

pritožbo zoper sodbo v delu, ki se nanaša na odločitev o odpovedi

pogodbe o zaposlitvi in plačila razlike nadomestila plače.

Vendar je sodišče prve stopnje pri ugotovitvi ustreznosti nove

zaposlitve glede delovnega mesta kontrolorja kvalitete, ki je

bilo tožniku ponudeno ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sprejelo

zmotno materialnopravno presojo. Za pravilno presojo je

odločilno, da je imel tožnik pred postopkom odpovedi pogodbe

sklenjeno delovno razmerje pri toženi stranki za delovno mesto

vodje izdelave žebljev, za katero se je zahtevala VI. stopnja

strokovne izobrazbe. Zato predstavlja novo delovno mesto

kontrolorja kvalitete, za katero se zahteva V. stopnje izobrazbe,

v skladu z določbo 3. odst. 90. čl. ZDR neustrezno delo, ne glede

na dejstvo, da ima tožnik pridobljeno V. stopnjo strokovne

izobrazbe. Po navedeni določbi ZDR se kot ustrezno delo šteje

tisto delo, za katero se zahteva enaka vrsta ali stopnja

strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na

prejšnjem delovnem mestu. Ker je tožnik s podpisom nove pogodbe

sprejel neustrezno zaposlitev, ki ni bila enaka delovnemu mestu

iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi, je upravičen do plačila

odpravnine v znesku 41.680,00 SIT, ki jo je zahteval v tožbi.

Zato je pritožbeno sodišče v tem obsegu izpodbijanja sodbe

ugodilo pritožbi in na podlagi določbe 4. tč. 358. čl. ZPP v delu

odločitve, ki se nanaša na plačilo odpravnine (v drugem odst. 2.

tč. izreka) spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je tožena

stranka dolžna tožniku plačati odpravnino v znesku 41.680,00 SIT.

Pritožbeno sodišče je ob takšnem delnem uspehu tožnika v sporu,

poseglo tudi v odločitev o stroških. Glede na to, da je v tožbi

uveljavljal še ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe in

plačilo razlike nadomestila plače (244.147,00 SIT), je ob

primerjavi višine dosojene odpravnine ugotovilo 17 % uspeh v

sporu. Tako je tožniku priznalo samo potrebne stroške in sicer

za tožbo (v skladu s predlogom) 160 točk, za pripravljalno vlogo

z dne 24.11.2004 120 točk, za udeležbo pooblaščenca na

poravnalnem naroku 160 točk in 80 točk za odsotnost iz pisarne,

za udeležbo pooblaščenca na naroku glavne obravnave 160 točk in

80 točk za odsotnost iz pisarne ter 150 točk za trajanje naroka,

to je skupaj 910 točk, kar ob vrednosti 110,00 SIT za točko (Ur.

l. RS, št. 67/03) in 20 % DDV znaša 120.120,00 SIT. K temu znesku

mu je priznalo administrativne stroške v višini 2.000,00 SIT ter

prevozne stroške pooblaščenca v višini 2 x po 4.836,00 SIT, to je

skupaj 131.792,00 SIT stroškov postopka na prvi stopnji. Glede na

že ugotovljeni 17 % uspeh v sporu je tožnik upravičen do

povrnitve stroškov postopka na prvi stopnji v znesku 22.405,00

SIT, ki jih je pritožbeno sodišče naložilo v plačilo toženi

stranki, kot je to razvidno iz izreka te sodbe.

V preostalem pa je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v

nespremenjenem delu (v 1. tč., prvem odst. 2. tč. in 4. tč.

izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

Pritožbeno sodišče je priznalo tožniku v skladu s pritožbenim

uspehom sorazmerni del stroškov, ki jih je imel z vložitvijo

pritožbe, to je 16.500,00 SIT, ki jih je naložilo v plačilo

toženi stranki.

Odločitev o stroških postopka ima podlago v določbi 2. odst. 165.

čl. v zvezi s 1. odst. 155. čl. ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 413/2005
• VDS sodba Pdp 163/2006
• VDS sklep Pdp 1853/2004