VDS sodba Pdp 357/2008

Jedro

Pisno obdolžitev in vabilo na zagovor v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je potrebno delavcu osebno vročiti. Ker je bila v presojani zadevi vročitev opravljena tožnikovi mami, kar ni pravilno, je potrebno šteti, da mu tožena stranka zagovora neupravičeno ni omogočila in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je odločba tožene stranke z dne 8. 8. 2007 v zvezi z izredno odpovedjo z dne 6. 3. 2007 nezakonita in se razveljavi. Ugotovilo je, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo z dnem dokončnosti izredne odpovedi 16. 8. 2007, ampak še vedno traja, tožena stranka ga je dolžna v osmih dneh pozvati nazaj na delo in mu za čas od 17. 8. 2007 do vrnitve nazaj na delo obračunati mesečno bruto plačo v znesku 859,24 EUR do vsakega 5. dne v mesecu za pretekli mesec, od vsakokratnega mesečnega bruto zneska odvesti pripadajoče dajatve in prispevke ter tožniku izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati stroške postopka v višini 731,75 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji zahtevek iz naslova stroškov postopka je zavrnilo.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga nepravilne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni oziroma jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Sodišče prve stopnje je nepravilno ugotovilo, da tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora zaradi nepravilno vročene obdolžitve in vabila na zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Obdolžitev in vabilo na zagovor je dne 26. 2. 2007 prevzela mama tožnika. Prejem listine je tožnik priznal v podani zahtevi za varstvo pravic. Bistveno je, da je bil tožnik seznanjen z vsebino in bi 5. 3. 2008 moral podati zagovor. Tožnik je bil z vsebino obdolžitve in vabilom na zagovor seznanjen pravočasno in izgovor, da je bil z vsebino listin seznanjen šele 20. 3. 2007, pomeni le zavlačevanje pravilne izvedbe postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da je bil na dan zagovora 5. 3. 2007 seznanjen z vsebino obdolžitve in vabilom, izhaja iz tožnikovih lastnih izjav, navedenih v zahtevi za varstvo pravic. Tožnik se neupravičeno ni odzval na zagovor, zato sam nosi vse posledice svojega ravnanja in ne delodajalec.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

Po določbi 3. odstavka 81. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji) lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v primerih oziroma iz razlogov, določenih z zakonom. Delodajalec mora dokazati, da obstaja utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved (2. odstavek 82. člena ZDR). Razlogi za izredno odpoved so našteti v 111. členu ZDR. Navedena zakonska ureditev je v skladu z določbo 4. člena Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, po kateri delovno razmerje delavcu ne preneha, če za to ni resnega razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca. Obstoj utemeljenega (resnega) razloga je torej bistven pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Po določbi 2. odstavka 83. člena ZDR mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavcu omogočiti zagovor. Gre za zakonsko obveznost, katere kršitev ima lahko za posledico nezakonitost izredne odpovedi. Te svoje obveznosti je prost, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči, oziroma če delavec to izrecno odkloni, ali če se neupravičeno ne odzove povabilu na zagovor. Kako naj delodajalec svojo obveznost izpolni, ZDR v 83. členu ne ureja posebej, temveč napotuje na smiselno upoštevanje 1. in 2. odstavka 177. člena ZDR. Da bi se delavec lahko zagovarjal, mu mora biti jasno predočeno, kakšne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti se mu očitajo, saj se le tako lahko brani, oziroma pove svoje stališče o očitkih. Da bi bilo delavcu omogočena uspešna obramba, mu je potrebno pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi vročiti pisno obdolžitev. Določitev časa in kraja, kjer delavec lahko poda svoj zagovor, služi istemu namenu, omogočiti delavcu zagovor. V konkretnem primeru ni sporno, da obstaja pisna obdolžitev in da sta bila določena čas in kraj, kjer bi tožnik lahko podal svoj zagovor. Sporno je vprašanje, ali sta bila pisna obdolžitev in vabilo na zagovor tožniku pravilno vročena. Drugi odstavek 180. člena ZDR določa obvezno osebno vročitev, ki velja tudi za vročitve pisanja iz 83. člena ZDR in pri tem izrecno predpiše, da se vročitev opravi praviloma v prostorih delodajalca, oziroma na naslovu prebivališča, s katerega delavec dnevno prihaja na delo. Po določbi 3. odstavka 180. člena ZDR se vroča po pravilih pravdnega postopka.

ZPP ureja osebno vročanje v 142. členu. Tožena stranka je opravila vročitev po svojih delavcih dne 26. 2. 2007, obdolžitev in vabilo na zagovor je prevzela tožnikova mama (kar je razvidno tudi iz vročilnice).

Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da vročitev pisne obdolžitve in vabila na zagovor ni bila pravilna, oziroma opravljena tako, da bi se lahko štela za pravilno vročeno, kar pomeni, da tožniku zagovor ni bil omogočen. Delodajalec mora dokazati pravilno osebno vročitev in s tem tudi, da je izpolnil svojo zakonsko obveznost iz 2. odstavka 83. člena ZDR. Tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora, ker mu pisne obdolžitve in vabila na zagovor ni vročila pravilno, zato so pritožbeno navedbe, da je storila vse potrebno, da bi mu zagovor omogočila, neutemeljene. Dejstva, da tožnik v zahtevi za varstvo pravic z dne 20. 3. 2007 navaja, da je bil seznanjen z vsebino obdolžitve in vabilom pred zagovorom pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče šteti, da je bil delavcu - tožniku zagovor omogočen. Res je, da je zagovor pravica delavca, ki to lahko izkoristi ali pa ne, vendar pa je delodajalčeva obveznost, da mu zagovor omogoči. Tožena stranka z nepravilno vročitvijo pisne obdolžitve tožniku zagovora ni omogočila, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba in sklep Pdp 1016/2006
• VDS sklep Pdp 1031/2008
• VDS sodba Pdp 1143/2006