VDS sodba Pdp 1043/2007

Jedro

Tožnik kot starejši delavec je užival posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker to varstvo ni absolutno, se nanj sicer ne bi mogel uspešno sklicevati v primeru, če bi ob odpovedi sprejel ponudbo tožene stranke za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, saj bi v tem primeru ohranil zaposlitev in bi lahko izpodbijal le utemeljenost odpovednega razloga. Ker pa na sklenitev nove, četudi ustrezne pogodbe o zaposlitvi, ni pristal, glede redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga kot starejši delavec uživa posebno varstvo.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi št. I-37/06-693 z dne 29.11.2006, ki je bila vročena tožniku dne 7.12.2006 nezakonita in se razveljavi (točka I/1 izreka sodbe). Tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z dnem 1.3.2007, zato ga je dolžna tožena stranka pozvati nazaj na delo in ga za čas od 1.3.2007 do 14.5.2007 in od 16.11.2007 dalje prijaviti v vsa zavarovanja, mu v delovno knjižico vpisati delovno dobo, obračunati nadomestila bruto plač, plačati vse predpisane davke in prispevke in mu izplačati neto nadomestila plač, kot da bi delo na svojem delovnem mestu redno opravljal, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakomesečnega neto zneska plače v plačilo, to je vsakega 18. dne v mesecu za pretekli mesec, do dejansko opravljenega plačila, vse v 8 dneh (točka I/2. izreka sodbe). Odločilo je, da je dolžna tožena stranka povrniti tožniku pravdne stroške v znesku 766,90 EUR, v roku 8 dni po prejemu sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I/3 izreka sodbe), tožena stranka pa sama nosi svoje stroške postopka (točka I/4 izreka sodbe). Sklenilo je, da se zaradi umika tožbe glede plačila pogodbene kazni in odprave obvestila o letnem dopustu postopek v tem delu ustavi (točka II/1 izreka sklepa) ter da se dovoli sprememba tožbe z dne 19.6.2007 (točka II/2 izreka sklepa).

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po določilih 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, ta tožbeni zahtevek zavrne, oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določb 114. in 90. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Gre za delavca, ki po ZDR uživa posebno varstvo pred odpovedjo, vendar to varstvo po mnenju tožene stranke ne more biti "absolutno". Komentar ZDR namreč glede 114. člena navaja, da mora tudi v primeru starejšega delavca delodajalec preveriti možnost njegove nadaljnje zaposlitve na ustreznem delovnem mestu. Če starejši delavec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi na ustrezno delo in za nedoločen čas, mu preneha delovno razmerje brez pravice do odpravnine. Sodišče bi moralo upoštevati konkretni primer, saj je pri toženi stranki prišlo do celovite reorganizacije in sistemizacije delovnih mest, katere tožena stranka ne bi mogla izvesti brez uporabe 90. člena ZDR, poleg tega pa v konkretnem primeru ni šlo samo za odpoved pogodbe o zaposlitvi, temveč je tožena stranka ponudila poleg odpovedi pogodbe istočasno tudi novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, za delovno mesto, za katerega se zahteva enaka stopnja in vrsta izobrazbe, kot se je zahtevala za delo na prejšnjem delovnem mestu. V kolikor bi držalo stališče sodišča prve stopnje, tožena stranka ne bi mogla razporediti delavca na ustrezno delovno mesto. V takšnih okoliščinah in ob veliki konkurenci v trgovinski dejavnosti, bi tožena stranka prenehala obstajati. Namen 114. člena ZDR je varstvo starejših delavcev, toda na način, da se jim delovno razmerje ohrani, saj imajo slabše možnosti pri iskanju nove zaposlitve, ne pa v absolutni ohranitvi obstoječe pogodbe o zaposlitvi, če poslovni razlogi tega pri delodajalcu več ne dopuščajo. Varstva dela ni mogoče enačiti z absolutnim varstvom obstoječe pogodbe o zaposlitvi, ki bi teoretično lahko trajalo celotno delovno dobo delavca, česar pa sodobne družbene razmere ne prenesejo več, še zlasti, ker je bila tožniku ponujena pogodba o zaposlitvi za enako stopnjo in vrsto izobrazbe. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali so podani resni in utemeljeni poslovni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, s čimer je kršilo 240. člen ZPP, saj ni ugotavljalo vseh odločilnih dejstev. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007, ZPP-UPB3; v nadaljevanju: ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pri tem ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, pravilno je tudi uporabilo materialno pravo. Zato pritožbeno sodišče sprejema dejanske in pravne razloge iz izpodbijane sodbe, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa dodaja naslednje:

Po določbi 1. odst. 114. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju: ZDR), ki je veljal v času sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, delodajalec ni smel starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ni izpolnil minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, razen če mu ni bila zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino. Po določbi 201. člena ZDR so uživali posebno varstvo delavci, starejši od 55 let - starejši delavci.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik starejši delavec v smislu 114. člena ZDR, ki mu delovno razmerje ni moglo zakonito prenehati brez njegovega soglasja. Na podlagi izvedenih dokazov je namreč ugotovilo, da je bil tožnik dne 21.3.2007, ko mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, starejši od 55 let (rojen je 21.3.1949) ter da v času prejemanja denarnega nadomestila, ki bi po 25. členu Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, s spremembami; v nadaljevanju: ZZZPB) lahko trajal najdlje 24 mesecev, ne bi izpolnil minimalnih pogojev za pridobitev starostne pokojnine, saj jo bo lahko uveljavil šele 21.3.2012, ko bo izpolnil predpisano starost 63 let, oziroma dne 11.2.2011, ko bo izpolnil 40 let pokojninske dobe, ob upoštevanju časa študija in vojaškega roka, kot dodatne dobe in če bo v pokojninskem zavarovanju tudi po 1.3.2007 - poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. 8031285 z dne 7.5.2007 (list št. 33 v sodnem spisu).

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je nezakonita že iz zgoraj navedenega razloga, zato sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati, ali so bili razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga resni in utemeljeni ter so onemogočili nadaljevanje delovnega razmerja, v smislu 2. odst. 88. člena ZDR. Zato tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da zaradi takšnega postopanja sodišče prve stopnje ni ugotovilo vseh pravno odločilnih dejstev. Po citirani določbi 114. člena ZDR je tožnik, kot starejši delavec, užival posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. To varstvo sicer ni absolutno, kar pomeni, da se tožnik na varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ne bi mogel uspešno sklicevati, če bi prišlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki bi jo podpisal. V tem primeru bi zaposlitev ohranil in bi v skladu s 3. odst. 90. člena ZDR lahko izpodbijal le utemeljenost odpovednega razloga. V spornem primeru pa na sklenitev nove, čeprav ustrezne pogodbe o zaposlitvi ni pristal, zato mu je z odpovedjo delovno razmerje prenehalo. Ne glede na to, da je odklonil ustrezno zaposlitev, je pred odpovedjo (za razliko od predstavnikov delavcev, katerih varstvo ureja 113. člen ZDR in invalidov, katerih varstvo je urejeno v 116. členu ZDR), zaščiten.

Šele Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 103/07; v nadaljevanju: ZDR-A) je v 48. členu določil, da se 114. člen ZDR spremeni tako, da delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine (1. odst. 114. člena), vendar varstvo po prejšnjem odstavku ne velja: - če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino, - če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s 3. odstavkom 88. člena tega zakona, in - v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca. Pritožbene navedbe tožene stranke bi bile torej utemeljene in relevantne le za čas od uveljavitve ZDR-A dalje, torej od 28.11.2007 dalje, zato jih v obravnavani zadevi ni bilo mogoče upoštevati, saj je šele z uveljavitvijo ZDR-A postala zaščita starejšega delavca "relativna" v smislu, da ni zavarovan pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v primeru, če mu delodajalec ponudi novo ustrezno zaposlitev v skladu s 3. odst. 88. člena ZDR.

Zaradi vsega navedenega je bilo potrebno pritožbo zavrniti in v skladu z določbo 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

Ker po 5. odst. 39. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004 in 10/2004; v nadaljevanju: ZDSS-1) delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice, je pritožbeno sodišče glede priglašenih stroškov pritožbe odločilo, da jih krije tožena stranka sama.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 815/2006
• VDS sodba Pdp 243/2007
• VDS sodba in sklep Pdp 1064/2006