VSL sodba in sklep I Cpg 1032/2006

Jedro

Stališče prvostopnega sodišča, da je iz 2. odstavka 285. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) jasno razvidno, da je dovoljeno pogojevati udeležbo na skupščini s predhodno prijavo le v primeru, če tako določa statut ter da statut tožene stranke v določbi 41. člena, (ki pravi, da se morajo: "pogoji udeležbe ali uresničevanja glasovalne pravice iz predhodnega odstavka objaviti v sklicu skupščine"), navedenega pogoja ni določil, je pravilno. Pogoj za udeležbo na skupščini s predhodno prijavo namreč ne more biti določen šele v objavi sklica skupščine, temveč mora biti izrecno in jasno določen že v samem statutu. Določba 3. odstavka 41. člena Statuta je v tem smislu preohlapna in nedoločna. Statut tudi ne more pooblastiti sklicatelja skupščine, oziroma temu prepustiti, da določi pogoje za udeležbo na skupščini, temveč mora te določiti že statut.

 

Izrek

Pritožba tožene stranke K. d.d. zoper sklep opr.št. VII Pg 396/2004-55 z dne 12.9.2006 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pritožbama zoper sodbo se delno ugodi in se izpodbijana sodba:

- v 1. odstavku 3. točke izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne;

- v 4. in 5. točki izreka pa se spremeni tako, da ti dve točki postaneta 4. točka, ki se odslej glasi:

"4. Tožeča stranka E. d.o.o. je dolžna plačati toženi stranki K. d.d. pravdne stroške v znesku 200,60 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega roka dalje do plačila. "

V preostalem delu se pritožbi zavrneta, izpodbijana sodba pa se v 1. točki izreka potrdi.

Tožeča stranka E. d.o.o. je dolžna plačati toženi stranki K. d.d. 232,60 EUR pritožbenih stroškov, v roku 15 dni,

J. P. in F. G. pa nerazdelno 235,30 EUR pritožbenih stroškov, v roku 15 dni.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek pod opr.št. V Pg 333/2004 izloči iz postopka pod opr.št. VII Pg 396/2004 in se pridruži postopku pod opr.št. V Pg 68/2005.

Tožena stranka K. d.d. je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Tožena stranka K. d.d. je pravočasno vložila pritožbo zoper 3., 4. in 5. točko izreka sodbe, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Nato pa so vložili pritožbo še J. P., F. G. in K. d.d., zoper 1., 3. in 4. točko izreka sodbe, iz vseh pritožbenih razlogov.

Pritožniki pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje v 1. in 3. točki izreka spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, ter tožeči stranki naloži v plačilo stroške pravdnega postopka, podrejeno pa, da sodbo v 1., 3. in 4. točki izreka razveljavi ter zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka na pritožbi ni odgovorila.

Pritožba zoper sklep ni utemeljena.

Pritožbi zoper sodbo sta delno utemeljeni.

K pritožbi zoper sklep:

Pritožnik očita prvostopnemu sodišču, da je s sklepom z dne 11.10.2005 združilo pet pravdnih zadev med različnimi strankami, da od tedaj dalje obstaja le ena pravda, ki se vodi pod opr.št. VII Pg 396/2004, ne obstoji pa več zadeva opr. št. V Pg 333/2004 ter zato ni mogoče vzpostaviti prvotno stanje in oživiti zadevo opr.št. V Pg 333/2004 kot samostojno zadevo ter jo pridružiti drugi pravdni zadevi. Trdi, da je takšno postopanje sodišča prve stopnje neresno, saj je sodišče poleg sklepa z dne 11.10.2005 tudi na naroku dne 14.7.2006 s sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke o ločenem obravnavanju sporne zadeve.

Očitki pritožnika niso utemeljeni.

Sklepi o združitvi in ločitvi postopkov (300. člen ZPP) imajo značaj sklepov procesnega vodstva. To pomeni, da sodnik v nadaljnjem teku pravde nanje ni vezan (3. odstavek 298. člena ZPP). V kolikor bi bil, bi bilo to pogosto v nasprotju z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka. Določena odločitev, ki je bila ob sprejemu smotrna, lahko tekom postopka, v spremenjenih okoliščinah postane neracionalna. Ti sklepi zato ne postanejo materialnopravno pravnomočni in jih lahko sodišče po potrebi spremeni (Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, GV Založba, 2006, stran 634). To je prvostopno sodišče v danem primeru tudi storilo in svojo odločitev argumentirano obrazložilo. Razlogi, ki so prvostopnemu sodišču narekovali ločitev postopka, ki se je do združitve vodil pod opr.št. V Pg 333/2004 iz postopka VII Pg 396/2004 in pridružitev k postopku V Pg 68/2005 po oceni pritožbenega sodišča potrjujejo pravilnost in smotrnost takšne odločitve.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

K pritožbama zoper sodbo:

K 1. točki izreka sodbe:

Prvostopno sodišče je razveljavilo sklepe 10. skupščine tožene stranke K. d.d. z dne 28.9.2004, ker je ugotovilo, da tožena stranka pooblaščencu tožeče stranke E. d.o.o. in pooblaščencu več malih delničarjev F. Š. ni dovolila pristopa na to skupščino. Svoje ugotovitve o preprečitvi vstopa je temeljilo na neprerekanih trditvah tožeče stranke, saj tožena stranka zatrjevane preprečitve vstopa ni izrecno zanikala, nadalje na zaznamkih, ki jih je ob tej priliki zapisal V. B. ter na zapisniku skupščine, iz katerega je razvidno, da se tožeča stranka skupščine ni udeležila. Izvedeni dokazi tudi po prepričanju pritožbenega sodišča potrjujejo trditve tožeče stranke, da ji je tožena stranka onemogočila sodelovanje na skupščini. Tožena stranka tekom postopka sicer res ni nikoli izrecno izjavila, da je zakonitemu zastopniku E. d.o.o. in njegovemu pooblaščencu preprečila pristop na skupščino tožene stranke. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo z dne 9.5.2005 tudi res zapisala, da nasprotuje navedbam tožeče stranke v tožbi z dne 5.10.2004 in dopolnitvi tožbe z dne 25.3.2005, v kolikor se z njimi izrecno ne strinja. Vendar pa je v nadaljevanju odgovora zapisala, da "tožeča stranka na skupščini tožene stranke 28.9.2004 ni bila prisotna izključno iz razloga, ker ni prijavila svoje udeležbe na 10. skupščino tožene stranke, ... (list. št. 15)" in v nadaljevanju še zapisala: "... saj tožena stranka na skupščini ni bila navzoča iz razloga, za katerega je sama odgovorna." S temi navedbami torej z navajanjem razlogov, zaradi katerih se tožeča stranka skupščine ni oziroma ni mogla udeležiti (ki pa, kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, niso bili utemeljeni razlogi za zavrnitev oz. preprečitev udeležbe na skupščini) pa je smiselno potrdila, da ji je onemogočila pristop na skupščino (kot je to ugotovilo prvostopno sodišče). Zato predlagano zaslišanje strank in prič v zvezi s tem dejstvom ni bilo potrebno.

Prvostopno sodišče torej svojih ugotovitev ni temeljilo le na zaznamku, ki ga je ob tej priliki zapisal V. B., temveč na trditvah tožeče stranke, ki jih tožena stranka ni izrecno prerekala ter na ostalih izvedenih dokazih.

Stališče prvostopnega sodišča, da je iz 2. odstavka 285. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) jasno razvidno, da je dovoljeno pogojevati udeležbo na skupščini s predhodno prijavo le v primeru, če tako določa statut ter da statut tožene stranke v določbi 41. člena, (ki pravi, da se morajo: "pogoji udeležbe ali uresničevanja glasovalne pravice iz predhodnega odstavka objaviti v sklicu skupščine"), navedenega pogoja ni določil, je pravilno. Pogoj za udeležbo na skupščini s predhodno prijavo namreč ne more biti določen šele v objavi sklica skupščine, temveč mora biti izrecno in jasno določen že v samem statutu. Določba 3. odstavka 41. člena Statuta je v tem smislu preohlapna in nedoločna. Statut tudi ne more pooblastiti sklicatelja skupščine, oziroma temu prepustiti, da določi pogoje za udeležbo na skupščini, temveč mora te določiti že statut.

Prvostopno sodišče je torej pravilno materialnopravno zaključilo, da je tožena stranka s pogojevanjem udeležbe na skupščini s predhodno prijavo kršila kogentne določbe 285. člena ZGD.

Neupoštevne za to pravdo so pritožbene trditve, da M. S. kot zakoniti zastopnik E. d.o.o. ni imel pooblastila za glasovanje na sporni skupščini K. d.d.. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da statutarne oziroma notranje omejitve pooblastil zakonitemu zastopniku posamezne družbe nimajo pravnih učinkov proti tretjim. Soglaša tudi s stališčem, da določba 14. točke Družbene pogodbe družbe E. d.o.o., ki pravi, da o dnevnem redu in glasovanju na skupščinah povezanih družb odloča skupščina tožeče stranke, ne vpliva na pravico udeležbe tožeče stranke na skupščini. Zato v danem primeru ni relevantno, ali so tretji vedeli za notranje oziroma statutarne omejitve pooblastil. Pritožbeno sodišče pa tudi v celoti pritrjuje razlagi prvostopnega sodišča, ki jo je podalo v zvezi s 23. členom Družbene pogodbe in se ji pridružuje.

Predlagano zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke ter ostalih prič, ki naj bi pokazalo, kakšno je bilo resnično dogajanje na skupščini ob povedanem ni bilo potrebno. Pritožnik pa niti ne pove, o katerem pravnoodločilnem dejstvu naj bi predlagane priče izpovedale.

Prvostopno sodišče je torej pravilno zaključilo, da ravnanje tožene stranke, ki je preprečila zakonitemu zastopniku E. d.o.o. in njegovemu pooblaščencu sodelovanje in glasovanje na skupščini tožene stranke, predstavlja procesno kršitev izvedbe skupščine, ki je, upoštevaje procent lastništva tožeče stranke v toženi stranki, vplivalo na veljavnost sklepov, sprejetih na tej skupščini, v posledici česar so ti izpodbojni (2. točka 1. odstavka 364. člena ZGD). Odločitev prvostopnega sodišča o razveljavitvi sklepov 10. skupščine tožene stranke K. d.d. z dne 28.9.2004 je torej materialnopravno pravilna.

Prvostopno sodišče ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti tistih, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo zoper 1. točko izreka prvostopne sodbe zavrnilo in sodbo v tem delu potrdilo (353. člen ZPP).

K 3. točki izreka izpodbijane sodbe:

Tožena stranka očita prvostopnemu sodišču, da je dosodilo tožeči stranki nekaj, kar s tožbo ni zahtevala. Navaja:

- da zahtevek tožeče stranke ni konkretiziran oziroma omejen na varstvo pravic tožeče stranke, saj se nanaša na vse delničarje tožene stranke,

- da tožeča stranka ni opredelila časovnega okvira zahtevka in ga je opredelilo sodišče z dostavkom: "dokler bo tožeča stranka imela status njenega delničarja",

- da tožeča stranka ni zahtevala, da mora tožena stranka "takoj" prenehati s kršitvami delničarskih pravic "v obliki fizičnega onemogočanja",

- da tožeča stranka ni zahtevala prepovedi preklica ali preložitve "že sklicane" skupščine.

Trdi, da se je prvostopno sodišče zavedalo nesklepčnosti tožbe ter zato pozvalo tožečo stranko, da zahtevek ustrezno konkretizira. Po mnenju pritožnika ne gre za primer iz 108. člena ZPP. Pritožnik trdi, da vsesplošna prepoved preklicevanja ali prelaganja sklicane skupščine delničarjev in splošna prepoved kršitve delničarskih pravic, vnaprej (bianco in absolutno) ni v skladu z ZGD, saj bi to pomenilo, da tožena stranka ne bi smela nikoli in v nobenem primeru preklicati ali preložiti skupščine.

Očitki pritožnika so utemeljeni.

Pritožbeno sodišče sicer soglaša s prvostopnim sodiščem, da uprava družbe kot upravičeni sklicatelj ne more že sklicane skupščine kadarkoli in brez upravičenega razloga preklicati oziroma preložiti ter da mora pri tem ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Že dejstvo, da preklica in preložitve skupščine ZGD niti ne ureja pri delniških družbah, posredno kaže, da je to možno le izjemoma, iz posebej upravičenih oziroma utemeljenih razlogov. V kolikor ti obstajajo, uprava ima in mora imeti možnost preklicati (in/ali preložiti) skupščino. Pritožnik utemeljeno opozarja, da lahko pride do situacije, ko je skupščino potrebno preklicati tudi iz objektivnih razlogov. Pritrditi je torej pritožniku, da bi vsesplošna prepoved preklica in preložitve skupščine pomenila prehud poseg v pravice in pristojnosti uprave tožene stranke, povezane s sklicevanjem skupščine ter s tem v samo vodenje družbe. Zato tožbenemu zahtevku po "absolutni" prepovedi preklica in preložitve skupščine ni mogoče nuditi pravnega varstva. Navedeno smiselno velja tudi za del zahtevka, ki se nanaša na prepoved fizičnega onemogočanja pristopa delničarja na skupščino, saj je tudi udeležbo delničarja na skupščini iz določenih upravičenih razlogov dopustno preprečiti.

Prvostopno sodišče je torej zmotno materialnopravno odločilo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke, razvidnem iz 1. odstavka 3. točke izreka sodbe ugodilo.

Ker se ostale pritožbene navedbe glede na zgoraj navedeno izkažejo kot nerelevantne za odločitev, pritožbeno sodišče nanje ni odgovarjalo.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v 1. odstavku 3. točke izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (4. točka 358. člena ZPP).

K 4. in 5. točki izreka sodbe:

Sprememba prvostopne sodbe je pritožbenemu sodišču narekovala ponovno odločitev o stroških vsega postopka (2. odstavek 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je o stroških odločilo upoštevaje uspeh strank v pravdi (154. člen ZPP) in določbo 155. člena ZPP.

Tožeča stranka E. d.o.o. je uspela z zahtevkom, razvidnim iz točke 1 izreka sodbe. Zato ji je tožena stranka dolžna povrniti pravdne stroške, ki so bili potrebni in so ji nastali v zvezi s tem zahtevkom. Ti znašajo 898,80 EUR in predstavljajo nagrado odvetniku tožeče stranke za sestavo tožbe v višini 700 odvetniških točk (OT), za sestavo osmih dopisov (urgence in predlog za določitev naroka) v višini 160 odvetniških točk (8 x 20 OT), za zastopanje na naroku v višini 700 odvetniški točk ter trajanje naroka v višini 50 odvetniških točk, skupaj torej 1610 odvetniških točk, kar znese 739,00 EUR. Tožeči stranki pripada tudi 20% DDV v višini 147,80 EUR in materialni stroški v višini 12,00 EUR.

Tožeča stranka pa nosi sama svoje pravdne stroške, ki so ji nastali glede zahtevka pod točko 3 izreka sodbe, saj z njim v pravdi ni uspela, ter glede zahtevka tožene stranke, razvidnega iz točke 2 izreka sodbe, glede katerega je v pravdi propadla.

Tožeča stranka pa je dolžna povrniti toženi stranki K. d.d. tisti del njenih pravdnih stroškov, ki so ji nastali v zvezi s prerekanjem tožbenega zahtevka pod točko 3 izreka sodbe, glede katerega tožeča v pravdi ni uspela, stroške v zvezi z začasno odredbo, predlagano s strani E. d.o.o. ter stroške v zvezi z zahtevkom pod točko 2 izreka sodbe, glede katerega je tožena stranka v pravdi v celoti uspela.

Stroški tožene stranke K. d.d., potrebni glede dela zahtevka, razvidnega iz točke 2 izreka sodbe, predstavljajo nagrado odvetniku tožene stranke za sestavo tožbe v višini 400 odvetniških točk, za dostavo takse 20 odvetniški točk ter sestavo pripravljalne vloge v višini 400 odvetniških točk, povišano za 10% zaradi zastopanje dveh strank, kar znese skupaj 902 OT oz. 414,00 EUR, nagrado za zastopanja na obravnavi v višini 400 OT (upoštevaje, da je prišlo do združitve pravd), urnino v višini 50 OT, vse skupaj povečano za 20% po 9. čl. Odvetniške tarife (zastopanje še dveh stranskih intervenientov), kar znese 540 OT oz. 247,90 EUR.

Stroški tožene stranke, ki so ji nastali v zvezi z začasno odredbo, predlagano s strani E. d.o.o. pa znašajo 151,50 EUR in predstavljajo nagrado odvetniku tožene stranke za sestavo odgovora na začasno odredbo in priglasitev intervencije v višini 300 odvetniških točk, povišano za 10% po 9. členu Odvetniške tarife. Stroški zastopanja tožene stranke torej znašajo skupaj 813,40 EUR, povečano za 20% DDV V višini 162,70 EUR ter materialne stroške v višini 12,70 EUR, skupaj torej 988,80 EUR. Tožeča stranka pa je dolžna povrniti toženi stranki tudi takso za ugovor zoper sklep o začasni odredbi 15,90 EUR, za odgovor na tožbo (točka 3 izreka sodbe) 23,80 EUR ter takso za sodbo (2. točka izreka) v višini 70,90 EUR, skupaj torej 110,60 EUR. Tožeča stranka je tako dolžna povrniti toženi stranki skupaj 1.099,40 EUR njenih pravdnih stroškov. Po medsebojnem pobotanju stroškov pa je tožeča stranka dolžna povrniti toženi K. d.d. 200,60 EUR pravdnih stroškov (1.099,40 EUR - 898,80 EUR).

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijano sodbo v točkah 4 in 5 izreka spremenilo tako, da je tožeči stranki E. d.o.o. naložilo v plačilo 200,60 EUR njenih pravdnih stroškov z obrestmi.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbah 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP.

Tožeča stranka E. d.o.o. je dolžna povrniti toženi stranki K. d.d. del pritožbenih stroškov, ki so bili potrebni za pritožbo (zoper 3., 4. in 5. točko izreka sodbe, glede katere je tožena stranka s pritožbo (vloženo po odvetniku), uspela. Ti znašajo 232,60 EUR in predstavljajo nagrado odvetniku za sestavo pritožbe v višini 114,70 EUR, 20% DDV v višini 22,90 EUR in takso za pritožbo v višini 95,00 EUR.

Tožeča stranka pa je dolžna nerazdelno povrniti del pritožbenih stroškov, tudi pritožnikoma J. P. in F. G., potrebnih za pritožbo zoper 3. in 4. točko izreka sodbe, s katero sta pritožnika uspela. Ti znašajo 235,30 EUR in predstavljajo nagrado odvetniku za sestavo pritožbe v višini 250 odvetniških točk, kar znese 114,70 EUR, 20% DDV v višini 22,90 EUR, materialne stroške v višini 2,70 EUR in sodno takso za pritožbo v višini 95,00 EUR. Ker so bili toženi stranki K. d.d. že priznani stroški pritožbe, vložene po odvetniku, pri povračilu stroškov pritožbe, ki jo je je vložila z J. P. in F.G. (po Odvetniški pisarni) ne more biti udeležena (165. člen ZPP v zvezi s 155. členom ZPP).

Stroški pravdnih strank so odmerjeni po specificiranih stroškovnikih, v skladu z določili Taksne in Odvetniške tarife.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 384/05
• VSL sklep I Cpg 527/2005
• VSM sklep I Cpg 384/2004