VDS sodba Pdp 1136/2004

Jedro

Ker je bila tožniku zaradi spremenjenih del in nalog, ki so se

zahtevala na njegovem delovnem mestu, odpovedana PZ in mu

ponujena nova PZ, ki jo je podpisal, pri čemer ni imel

pripomb glede ustreznosti dela, se v sporu glede presoje

utemeljenosti odpovednega razloga ne more sklicevati na to,

da ima status sindikalnega zaupnika.

Sprejem akta o sistemizaciji delovnih mest je v izključni

pristojnosti delodajalca in ne more biti predmet presoje v

individualnem delovnem sporu, v katerem se lahko presojajo

le odločitve delodajalca, ki se nanašajo na uresničevanje

pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ter v tej zvezi

na presojo pravilnosti in zakonitosti sklenjene PZ.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za

ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika s ponudbo

sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi z dne 15.3.2004, nezakonita.

Glede stroškov je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške

postopka. Ugotovilo je, da je tožena stranka zaradi ukinitve

tožnikovega delovnega mesta in spremembe sistemizacije delovnih

mest pravilno odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi ter mu

istočasno ponudila sklenitev nove pogodbe, s katero je soglašal

in jo podpisal.

Tožnik se je pritožil zoper sodbo iz pritožbenih razlogov zmotne

in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe

materialnega prava po določbah 2. in 3. tč. 1. odst. 338. čl.

Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04), ki

se v skladu z določbo 1. odst. 14. čl. Zakona o delovnih in

socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS št. 19/94) uporablja tudi v

postopkih pred delovnimi sodišči. Navaja, da utemeljenost

odpovednega razloga predstavlja vse, kar je po zakonu potrebno,

da je izpolnjeno, da lahko delodajalec odpove delavcu pogodbo o

zaposlitvi. Če razlog ni resen, tudi odpoved pogodbe ne more biti

utemeljena. V konkretnem primeru ni mogoče ločevati med

nezakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi in nezakonitostjo

nove pogodbe. Pri toženi stranki ni bil nikoli sprejet nov akt o

sistemizaciji delovnih mest, zato tudi novo delovno mesto, ki mu

je bilo ponudeno v pogodbi o zaposlitvi, ne more obstajati. Novo

delovno mesto ima enak naziv in vsebuje isto šifro, zaradi česar

se tožena stranka ne more sklicevati, da je bilo spremenjeno. Ker

je sodišče zmotno razsodilo, predlaga, da pritožbeno sodišče

spremeni sodbo tako, da njegovim zahtevkom v celoti ugodi oz.

podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v

novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega

izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve

določb postopka ter pravilno uporabo materialnega prava (2. odst.

350. čl. ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje

izpodbijana sodba v odločilnih dejstvih pravilne dejanske in

pravne razloge. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko

stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako

v zvezi z izvedenim postopkom kot izdano sodbo ni storilo nobene

bistvene postopkovne kršitve, na katere je moralo pritožbeno

sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče v

izogib ponavljanju pravilno obrazloženih razlogov v izpodbijani

sodbi na tožnikove pritožbene navedbe še odgovarja.

Z določbo 47. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št.

42/02) je urejena sprememba oz. sklenitev nove pogodbe o

zaposlitvi, ki jo lahko predlaga katerakoli stranka, med ostalim

tudi v primerih iz določbe 90. čl. ZDR. Pogodba se spremeni ali

velja, če na to pristane tudi nasprotna stranka. Po določbi 1.

odst. 90. čl. ZDR lahko delodajalec odpove delavcu pogodbo o

zaposlitvi in mu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe v skladu

z določbo 3. odst. 88. čl. ZDR. Če delavec ne sprejme ponudbe

delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, nima pravice

do odpravnine, obdrži pa pravico izpodbijati utemeljenost

odpovednega razloga pred pristojnim sodiščem. Ustrezna zaposlitev

je tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja

izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem

delovnem mestu (3. odst. 90. čl. ZDR).

V konkretnem primeru je tožena stranka dne 15.3.2004 redno

odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga za

delovno mesto upravljalca razvlaknjevanja v EE vlaknene plošče,

ker je ugotovila, da je zaradi spremembe vsebine in vrste dela,

do katerega je prišlo zaradi investicij v novo opremo, postalo

tožnikovo delo pod starimi pogoji nepotrebno. Tožena stranka je

zaradi navedenih poslovnih razlogov istočasno z odpovedjo

obstoječe pogodbe o zaposlitvi ponudila tožniku sklenitev nove

pogodbe o zaposlitvi in sicer za enak naziv in šifro delovnega

mesta upravljalca razvlaknjevanja, vendar z različnim obsegom in

vsebino del in nalog tega delovnega mesta. Tožnik je novo pogodbo

o zaposlitvi podpisal. Strinjal se je z ustreznostjo novega

delovnega mesta, ne pa tudi z razlogi sprejetega akta o

sistemizaciji delovnih mest in dejstvom, da mu tožena stranka kot

sindikalnemu zaupniku ne bi smela odpovedati prejšnje pogodbe o

zaposlitvi.

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvami v izpodbijani sodbi o

obstoju poslovnega razloga na tožnikovem delovnem mestu

upravljalca razvlaknjevanja, pri katerem je zaradi posodobitve

opreme in organizacije proizvodnje prišlo do spremembe v opisu

del in nalog. Res je, da sta naziv in šifra novega delovnega

mesta tudi v novi sistemizaciji ostala enaka, vendar je iz opisa

del in nalog navedenega delovnega mesta razvidno, da so se te

dejansko spremenile tako v vsebini posameznih opravil kot

njihovim odstotkovnim deležem (priloga A 2 in B 9). Glede na tako

ugotovljene dejanske razloge je imela tožena stranka v skladu z

določbo 1. in 2. odst. 88. čl. ZDR dejansko in pravno podlago za

redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika na delovnem mestu

upravljalca razvlaknjevanja. Ker je tožnik ob istočasni ponudbi

nove pogodbe o zaposlitvi soglašal z ustreznostjo, vendar v

skladu z obrazloženimi dejstvi po vsebini spremenjenega delovnega

mesta in novo pogodbo tudi podpisal, nima sedaj nobenih razlogov

na sklicevanje, da je takrat imel pri toženi stranki status

sindikalnega zaupnika. Po določbi 2. alinee 1. odst. 113.čl. ZDR

delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi imenovanemu

ali voljenemu sindikalnemu zaupniku brez soglasja organa,

katerega član je, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni

ponujeno ustrezno zaposlitev. Vendar je v sporu ugotovljeno

odločilno dejstvo, da tožnik po prejemu redne odpovedi pogodbe o

zaposlitvi pri toženi stranki ni odklonil ponujene nove ustrezne

zaposlitve. Zato opozarjanje pritožbe na nezakonito ravnanje

tožene stranke in v tej posledici na zmotno materialno presojo v

izpodbijani sodbi, ne more biti sprejemljivo.

Neutemeljena je pritožba, ki izpodbija sistemizacijo delovnih

mest pri toženi stranki oz. se sklicuje na dejstvo, da ta sploh

ni bila sprejeta. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča gre pri

sprejemanju sistemizacije delovnih mest za pristojnost, ki je

zgolj v sferi delodajalca in ne delavca. Posebej ne more biti

predmet presoje v individualnih delovnih sporih, v katerih je

delavec aktivno legitimiran, da izpodbija samo odločitve

delodajalca, ki se nanašajo na uresničevanje pravic in obveznosti

iz delovnega razmerja ter v tej zvezi na presojo pravilnosti oz.

zakonitosti pogodbe o zaposlitvi. Izpodbijanje akta o

sistemizaciji delovnih mest je lahko samo predmet kolektivnega

delovnega spora, kar je predpisano z določbami ZDSS. Navedeno

pomeni, da tožnik v tem sporu nima dejanske in pravne podlage za

kakršnokoli opozarjanje ali izpodbijanje na okoliščine

sprejemanja in veljavnosti akta o sistemizaciji delovnih mest, ne

glede na dejstvo, da se je nanašala tudi na spremembo njegovega

delovnega mesta.

Pritožbeno sodišče je po takšnem preizkusu sodbe ugotovilo, da

uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Zato je zavrnilo

pritožbo in v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353.

čl. ZPP).

Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene

stroške (1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 155. čl. ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 1853/2004
• VDS sodba Pdp 1751/2004
• VDS sodba Pdp 964/2005