<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba Pdp 1751/2004

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2006:VDS.PDP.1751.2004
Evidenčna številka:VDS03553
Datum odločbe:18.05.2006
Področje:delovno pravo
Institut:novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - utemeljenost odpovednega razloga

Jedro

Če delavec sprejme drugo ustrezno ali neustrezno zaposlitev in

dela na novem delovnem mestu, lahko skladno s 3. odstavkom 90.

člena ZDR pred sodiščem izpodbija le utemeljenost odpovednega

razloga in ne more zahtevati ugotovitve nezakonitosti odpovedi PZ

v celoti. Posledica ugotovitve nazakonitosti odpovedi PZ je

vrnitev delavca na prejšnje delovno mesto. Tak zaključek pa ni

utemeljen, če delavec podpiše novo PZ in dela na delovnem mestu

po novi PZ na ustreznem delu, pri čemer se za ustrezno zaposlitev

šteje tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in

stopnja izobrazbe kot se je zahtevala na prejšnjem delovnem

mestu.

Če delavec podpiše novo PZ za ustrezno delo, mu je delodajalec

dolžan izplačevati plačo skladno s to PZ. Ugotovitev o

neutemeljenosti odpovednega razloga (v postopku odpovedi PZ s

ponudbo nove PZ) predstavlja temelj za odškodninsko odgovornost

delodajalca za povračilo premoženjske škode delavcu v višini

razlike med delavčevo plačo za prejšnje delovno mesto in novo

delovno mesto.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni

zahtevek za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnih razlogov, sklenjene dne 1.9.2004, spremenjene z aneksom

št. 1 k pogodbi z dne 6.1.1998 in z aneksom št. 2 k pogodbi z dne

1.7.2002 med tožnico in toženo stranko na podlagi odločbe tožene

stranke z dne 22.8.2003 (I/1. točka). Posledično navedenemu je

zavrnilo zahtevek tožnice, da jo je tožena stranka dolžna pozvati

na delo in jo razporediti na delovno mesto koordinator delovnega

področja - za področje programov za brezposelne osebe v CS -

Služba za programe zaposlovanja, za obračun ustreznih prispevkov

in dajatev, ki bremenijo plačo in izplačila prikrajšanja pri

plači za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja po

obračunu, ki ga opravi tožena stranka, upoštevajoč razliko med

plačo, ki bi jo tožnica prejemala na delovnem mestu koordinator

delovnega področja in delovnim mestom samostojni svetovalec I, z

zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsakokratnega prikrajšanja

dalje, to je od vsakega 18. dne v mesecu dalje do plačila za

pretekli mesec (I/2. točka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek tožnice

za plačilo pravdnih stroškov (I/3. točka). Odločilo je, da tožena

stranka sama krije svoje stroške postopka (II. točka).

Tožnica je vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe

materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega

stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po

določilih 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagala, da

pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da

zahtevku tožnice ugodi v celoti in ji prizna pravdne stroške oz.

podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje

sodišču prve stopnje. Tožena stranka ni ravnala pravilno tako z

vročanjem obvestila o nameravani redni odpovedi iz poslovnega

razloga kot z vročanjem sklepa o redni odpovedi iz poslovnih

razlogov. Tožena stranka je tožnici že pred vročitvijo obvestila

o nameravani odpovedi posredovala dne 29.7.2004 v podpis novo

pogodbo o zaposlitvi brez vsakršne obrazložitve in tudi z

neupoštevanjem določil ZDR, ki urejajo odpoved pogodbe s ponudbo

nove. Tožena stranka bi kot javna institucija, ki deluje na

področju zaposlovanja, morala upoštevati določila ZDR, pri čemer

je že na začetku leta 2003 predvidevala, da naj bi bili pri

toženi stranki presežni delavci. Tožnica je morala podpisati novo

pogodbo o zaposlitvi za nižje vrednoteno delovno mesto iz

razloga, ker bi sicer ostala brez zaposlitve, v težkem finančnem

položaju z dvema mladoletnima otrokoma, ki jih je kot mati

samohranilka dolžna preživljati. Priglasila je tudi pritožbene

stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve

stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je

po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega

postopka iz 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.

l. RS št. 26/99 - 2/04 - ZPP) in na pravilno uporabo materialnega

prava.

Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče zatrjevanih

absolutnih bistvenih kršitev in na katere pazi pritožbeno sodišče

po uradni dolžnosti ni storilo in je pravilno ugotovilo dejansko

stanje, v zvezi z uporabo materialnega prava pa pritožbeno

sodišče pojasnjuje v nadaljevanju.

Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je bila tožnica

skladno s pogodbo o zaposlitvi, aneksom št. 1 in aneksom št. 2,

zaposlena pri toženi stranki za nedoločen čas na delovnem mestu

koordinator delovnega področja za področje programov za

brezposelne osebe v centralni službi - služba za programe

zaposlovanja. Tožnici je bila redno odpovedana pogodba o

zaposlitvi tako, da je tožena stranka izdala dne 22.8.2003 sklep

o ponudbi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto

samostojni svetovalec I, ki ustreza stopnji njene strokovne

izobrazbe (VII. stopnja). Tožena stranka je sprejela navedeno

odločitev zaradi sprememb v organizaciji dela glede izvajanja

programa samozaposlovanja, ki ga je delavka koordinirala, saj je

bil program v pretežnem delu prenešen na zunanjega izvajalca.

Zato je prenehala potreba po opravljanju njenega dela in tudi

nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe, ki se je odpovedala, ni

bilo več mogoče. Tožnica je nato novo pogodbo za delovno mesto

svetovalec I (VII. stopnja) tudi podpisala in na novem delovnem

mestu tudi delala.

V zvezi z navedenim pritožbeno sodišče pojasnjuje, da delodajalec

lahko avtonomno odloča o ukinitvi delovnih mest, v posledici

česar lahko delavcem na takšnih delovnih mestih tudi redno odpove

pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Kot je ugotovilo

sodišče prve stopnje, je tožnica podpisala novo pogodbo o

zaposlitvi za ustrezno delovno mesto (VII. tarifni razred - dipl.

oec.), s tem, da ji je bila delno zmanjšana plača.

Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 42/02 - ZDR) v 3. odst.

90. člena določa, da če delavec sprejme ponudbo delodajalca za

ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, nima pravice do odpravnine,

obdrži pa pravico izpodbijati pred pristojnim sodiščem

utemeljenost odpovednega razloga. Ustrezna zaposlitev pa je

tista, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot

se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu,

za katero je delavec imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. V

primeru neustreznosti nove zaposlitve pa ima delavec pravico do

sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo dogovori z

delodajalcem (4. odst. 90. člena ZDR). Tožnica je v tožbenem

zahtevku zahtevala razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi v

celoti, poziv nazaj na delo in razporeditev nazaj na delovno

mesto koordinator delovnega področja - za področje programov za

brezposelne osebe v CS - služba za programe zaposlovanja ter za

čas nezakonite odpovedi obračuna in plačila ustreznih davkov in

prispevkov ter plačila prikrajšanja pri plači med delovnima

mestoma po prejšnji pogodbi o zaposlitvi in novi pogodbi o

zaposlitvi. V primeru, če delavec po odpovedi pogodbe o

zaposlitvi iz poslovnega razloga podpiše novo pogodbo za

neustrezno delo, lahko zahteva ugotovitev neutemeljenosti

odpovednega razloga in ne ugotovitve nezakonitosti odpovedi v

celoti, kar je zahtevala tožnica.

1. odst. 90. člena ZDR določa, da delodajalec lahko delavcu

odpove pogodbo o zaposlitvi in mu istočasno ponudi sklenitev nove

pogodbe o zaposlitvi, v kateri se mora delavec izjasniti v roku

30 dni od prejema pisne ponudbe. Delavec, ki sprejme ponudbo

delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, po 3. odst.

90. člena ZDR obdrži pravico pred pristojnim sodiščem izpodbijati

utemeljenost odpovednega razloga, nima pa pravice do odpravnine.

Zato se v takšnim primerih zastavlja vprašanje, ali se tožbeni

zahtevek lahko glasi le na ugotovitev neutemeljenosti odpovednega

razloga, ali pa delavec lahko zahteva tudi ugotovitev

nezakonitosti odpovedi v celoti. Formulacija 3. odst. 90. člena

ZDR preprečuje, da delavec lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti

odpovedi o zaposlitvi v celoti. Tako je položaj delavca, ki

sprejme ponudbo delodajalca in podpiše pogodbo za ustrezno

zaposlitev, drugačen od položaja delavca, ki takšne ponudbe ne

sprejme in tudi drugačen od položaja delavca, ki mu delodajalec

ponudi novo neustrezno zaposlitev. Delavec s sprejemom ponudbe za

ustrezno zaposlitev, sklene novo pogodbo o zaposlitvi, ki velja

in jo stranki začneta izvajati.

Tožnica je zahtevala tudi reparacijski zahtevek. Zaradi novo

podpisane in veljavne pogodbe o zaposlitvi takšen zahtevek ni

utemeljen in je delodajalec dolžan delavcu izplačevati plačo le v

skladu z novo podpisano pogodbo o zaposlitvi. V primeru, da bi

tožnica podpisala pogodbo o zaposlitvi za neustrezno delo, tudi

ne bi bila upravičena do razlike v plači, temveč do odškodnine za

nastalo premoženjsko škodo. Ugotovitev o neutemeljenosti

odpovednega razloga pa bi predstavljala le temelj za odškodninsko

odgovornost delodajalca za povračilo premoženjske škode delavcu v

višini razlike med delavčevo plačo za prejšnje delovno mesto in

novo (neustrezno) delovno mesto.

Zaradi navedenega pritožbeno sodišče na ostale pritožbene ugovore

tožnice ne odgovarja, saj se le-ti nanašajo na razloge za

razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot navedeno pa je

tožnica podpisala pogodbo o zaposlitvi in to za ustrezno delovno

mesto.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice kot

neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje,

za kar je imelo pravno podlago v določilu 353. člena ZPP.

Tožnica v pritožbenem postopku ni uspela, zato je pritožbeno

sodišče odločilo, da sama krije svoje stroške pritožbenega

postopka. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na

določilu 1. odst. 165. člena ZPP v povezavi s 154. členom ZPP.

 


Zveza:

ZDR člen 90, 90/3, 90, 90/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zNzk5Mw==