<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDS sodba Pdp 1708/2004
ECLI:SI:VDSS:2005:VDS.PDP.1708.2004

Evidenčna številka:VDS03401
Datum odločbe:24.11.2005
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:redna odpoved - odpovedni razlog - reorganizacija

Jedro

Razdelitev nalog posameznega delovnega mesta med druge delavce,tako da ti te naloge opravljajo poleg svojega dela oz. pogodbenona druge izvajalce, je ukrep organizacijske narave, kipredstavlja utemeljen razlog za redno odpoved PZ iz poslovnegarazloga delavcu, katerega delo pod pogoji iz PZ ni več potrebno.

V primeru odpovedi PZ je delodajalec dolžan preveriti le

ali lahko delavca zaposli pod spremenjenimi pogoji, na

drugih delih ali ga prekvalificira oz. dokvalificira, ni pa

dolžan iskati možnosti za zaposlitev pri drugem delodajalcu.

Zato redna odpoved PZ iz poslovnega razloga ni nezakonita iz

razloga, da delavki ni bila ponujena PZ pri drugem

delodajalcu.

 

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča

prve stopnje spremeni tako, da se spremenjena glasi:

"Tožbeni zahtevek, ki se glasi:

Ugotovi se, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici št.

D-2/2003-89-4J z dne 2.10.2003 nezakonita in se razveljavi.

Tožena stranka je dolžna tožnico vrniti nazaj na delo s

5.12.2003, jo prijaviti v socialno zavarovanje po osnovi

127.263,60 SIT in ji vpisati od dneva prenehanja delovnega

razmerja do vrnitve nazaj na delo delovno dobo v delovno

knjižico, se zavrne.

Tožnica krije sama svoje stroške postopka."

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici z dne 2.10.2003 in toženi stranki naložilo, da tožnico vrne nazaj na delo, jo prijavi v socialno zavarovanje in ji od dneva prenehanja delovnega razmerja do vrnitve nazaj na delo vpiše delovno dobo v delovno knjižico. Toženi stranki je tudi naložilo, da tožnici povrne stroške postopka v znesku 157.685,00 SIT. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004). Navaja, da se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje o obveznosti razporeditve ali dokvalifikacije tožnice za delovno mesto, ki je formalno sistemizirano pri drugi pravni osebi. Kot je navajala že med postopkom, se je k toženi stranki nameravala pripojiti družba JVGP Mura, vendar do pripojitve ni prišlo. Hkrati s pripojitvijo je bilo v načrtu tudi združevanje posameznih delovnih mest, ki bi bilo zaradi racionalizacije nujno potrebno. Ko do pripojitve ni prišlo (v tem primeru bi do odpovedi pogodb o zaposlitvi nekaterim delavcem prišlo že prej), sta tožena stranka in JVGP Mura sklenili pogodbo o medsebojnem opravljanju storitev. S tem naj bi bila zagotovljena smotrnejša in racionalnejša organizacija dela obeh družb, ki sta poslovne prostore preselili na skupno lokacijo. Tožena stranka zaradi sklenjene pogodbe potrebe po določenih delavcih ni več imela, saj jih je zanjo po pogodbi opravljala JVGP Mura. Eno od takih del je bilo tudi tožničino, ki ga je poleg svojega dela, ki ga je opravljala v JVGP Mura, prevzela delavka JVGP Mure. Nekatere naloge, ki jih je prej opravljala tožnica, so postale naloge delavke druge družbe, ki pa ni opravljala le dela, ki ga je prej tožnica. Bistveno pa je, da je ta delavka zaposlena pri drugi pravni osebi in ne pri toženi stranki. Stališče sodišča prve stopnje, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je bila v JVGP Mura zaposlena nova delavka, ki je opravljala tudi tožničino delo, je nesprejemljivo. Prav v tem je namreč smisel razloga za odpoved - delo tožnice pri toženi stranki ni več potrebno, ker to delo po pogodbi opravlja druga pravna oseba, oz. njena delavka. Zato pritožba meni, da obstoji nasprotje med listinami v spisu in razlogi sodbe. Predlaga razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje (pravilno: spremembo) in zavrnitev zahtevka. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnico obvestila v skladu s 3. odstavkom 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-02, Ur.l. RS št. 42/2002) in da rok iz 5. odstavka 88. člena ZDR-02 ni bil prekoračen. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je ugotovilo, da je tožena stranka z družbo JVGP Mura sklenila pogodbo o medsebojnem sodelovanju, po kateri naj bi družba JVGP Mura za toženo stranko opravljala določene posle. Postavilo se je na stališče, da dogovor med družbama ni zakonit, saj je pomenil, da bo ena družba delavce odpuščala, druga pa za opravljanje odpuščenih delavcev zaposlila nove. Tožnica je opravljala delo na delovnem mestu knjigovodja osnovnih sredstev, po spremembi lastništva je delala tudi saldakonte dobaviteljev, pol leta pred prenehanjem delovnega razmerja pa še knjižila in izdelovala ustrezno dokumentacijo za skladišče. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je delo, ki ga je prej opravljala tožnica za skladišče, prevzela M. H., sicer zaposlena v JVGP Mura kot skladiščnik, knjigovodstvo osnovnih sredstev pa je prevzela S. K., ki je sicer zaposlena v JVGP Mura na obračunu plač in vodenju materialnega knjigovodstva ter knjige prejetih faktur. M. K., zaposlena pri toženi stranki kot finančni referent in računovodja je prevzela materialno knjigovodstvo, nekaj posameznih opravil pa še S.S., tudi delavka tožene stranke. Iz navedenega izhaja, da so se naloge, ki jih je opravljala tožnica, porazdelile med štiri delavke - dve opravljata to delo na podlagi pogodbe o medsebojnem sodelovanju z družbo JVGP Mura in sta delavki te družbe, dve pa sta delavki tožene stranke. Vse štiri opravljajo navedene naloge poleg svojega dela. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da tožena stranka v skladu s 1. odstavkom 82. člena ZDR-02 ni dokazala resnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Delodajalec lahko naloge nekega delovnega mesta prenese pogodbeno na druge izvajalce. Stališče sodišča prve stopnje, da tak poslovni korak tožene stranke ni bil zakonit, je napačno. Sklenitev pogodbe o opravljanju del in storitev med toženo stranko in JVPG Mura je bila zakonita in ni bila v nasprotju z nobenim predpisom. JVGP Mura tudi ni zaposlila nove delavke, da bi na delovnem mestu nadomestila tožnico. Zaposlila je M. H. na delovnem mestu skladiščnika (tožnica ni bila zaposlena na delovnem mestu skladiščnika), ki je za toženo stranko prevzela le del opravil, ki jih je pred tem le pol leta poleg ostalega dela opravljala tožnica. Del opravil je poleg svojega dela na podlagi pogodbe med toženo stranko in JVGP Mura prevzela S. K.. Delodajalec lahko naloge nekega delovnega mesta tudi porazdeli na druge svoje delavce, da te naloge opravijo poleg svojega siceršnjega dela. Tako sta vsaka svoj del tožničinih nalog prevzeli M. K. in S. S.. Razdelitev nalog posameznega delovnega mesta drugim delavcem in zunanjim izvajalcem je ukrep organizacijske narave in pomeni racionalizacijo, ki je utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, katerega delo tako pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več potrebno. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je delodajalec dolžan preveriti le pri sebi, ali je mogoče delavca zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, ga dokvalificirati ali prekvalificirati za delo, ki ga opravlja oz. drugo delo, ne pa tudi pri drugih pravnih osebah. V 5. odstavku 88. člena ZDR-02 je namreč med drugim določeno, da mora delodajalec v primeru obstoja zgoraj opisanih možnosti delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi pa delodajalec lahko ponudi le v svojem imenu in ne v imenu druge pravne osebe. Zato tožena stranka tožnice ni bila dolžna (in je niti ni mogla) razporediti na delovno mesto v skladišču, ki je sistemizirano pri drugi pravni osebi (ZDR-02 instituta razporeditve tudi ne pozna več). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka dokazala obstoj resnega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Naloge, ki jih je opravljala, so se porazdelile na štiri druge delavke, ki pa ne opravljajo le teh nalog, ampak tudi druge. V poslovno odločitev, katera dela bo delodajalec opravljal s svojimi delavci, katera pa s pogodbenimi, sodišče ne more posegati. Če ima poslovna odločitev za posledico odpovedi pogodb o zaposlitvi, ni nezakonita. Ker je sodišče prve stopnje dejansko stanje popolno ugotovilo in bistvenih kršitev določb postopka ni zagrešilo, le materialno pravo je napačno uporabilo, je pritožbeno sodišče na podlagi 4. točke 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zahtevek tožnice zavrnilo ter na podlagi 154. člena ZPP odločilo, da stroške postopka krije sama.  


Zveza:

ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy0zNTgxNg==