VDS sodba Pdp 1406/2004
Sodišče: | Višje delovno in socialno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore |
ECLI: | ECLI:SI:VDSS:2005:VDS.PDP.1406.2004 |
Evidenčna številka: | VDS03382 |
Datum odločbe: | 02.12.2005 |
Področje: | DELOVNO PRAVO |
Institut: | odpoved pogodbe o zaposlitvi - ustreznost drugega dela - odpravnina |
Jedro
Odpoved PZ s ponudbo nove (90. člen ZDR) ni nezakonita zgolj
zato, ker delavcu ni ponujeno drugo ustrezno delo. Če delavec
odkloni ponudbo za neustrezno zaposlitev, so pravne posledice te
zavrnitve enake, kot če delodajalec ponudbe neustrezne zaposlitve
sploh ne bi dal, ampak bi delavcu odpovedal PZ iz poslovnega
razloga. V tem primeru delavec obdrži pravico do odpravnine po
109. členu ZDR. Iz 3. odstavka 88. člena ZDR izhaja, da delavec
nima pravice do odpravnine po 109. členu ZDR, če ne sprejme
ponudbe delodajalca za sklenitev nove PZ za ustrezno delo za
nedoločen čas in mu zato preneha delovno razmerje, zato je po
argumentu a contrario potrebno zaključiti, da delavec obdrži
pravico do odpravnine, če ne sprejme ponudbe delodajalca za
sklenitev PZ za neustrezno delo.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin
zahtevek za ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi s
ponudbo nove z dne 12.2.2004 nezakonita, za razveljavitev pogodbe
o zaposlitvi, sklenjene med tožnico in toženo stranko dne
12.2.2004 in za ugotovitev, da se šteje, da je tožnica še vedno
zaposlena na delovnem mestu glavnega skladiščnika za blago,
zaradi česar jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo
glavnega skladiščnika in ji priznati vse pravice, kot če bi
delala na tem delovnem mestu, še zlasti pa razliko v plači.
Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.
Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnica, pri čemer smiselno
uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja
in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je potrebno
ločiti institut redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih
razlogov in institut redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz
poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe. Pri slednjem mora biti
poleg resnih in utemeljenih razlogov za odpoved pogodbe o
zaposlitvi izkazana tudi ustreznost ponujene zaposlitve. V
kolikor delodajalec ponudi neustrezno zaposlitev, kar se je v
konkretnem primeru tudi zgodilo, potem je odpoved pogodbe o
zaposlitvi s ponudbo nove nezakonita. Delovno mesto glavnega
skladiščnika, na katerem je bila poprej razporejena tožnica, še
vedno obstaja. To delo sedaj opravlja tožničina sodelavka A. P..
Edino dodatno delo je vnos podatkov v računalnik, na kar se je
nova delavka po lastni izjavi hitro navadila. Nobenega razloga
ni, da se na vnos podatkov v računalnik ne bi hitro navadila tudi
tožnica. Navedeno pomeni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi s
ponudbo nove nezakonita tudi zaradi tega, ker zanjo ni obstajal
poslovni razlog. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče
izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti
ugodi.
V skladu z drugim odstavkom 350. čl. Zakona o pravdnem postopku
(ZPP - Ur. l. RS št. 26/99, 96/03, 2/04) je pritožbeno sodišče
izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v
pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene
kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11.,
12. in 14. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP in na pravilno
uporabo materialnega prava.
Zmotno je stališče tožnice, da poslovni razlog za odpoved pogodbe
o zaposlitvi ni podan, ker delo, ki ga je prej opravljala na
delovnem mestu glavnega skladiščnika za blago, še naprej opravlja
njena sodelavka A. P.. Iz izpovedb prič M. B., A. P. in J. P. je
namreč razvidno, da je tožena stranka zaradi zmanjšanega obsega
dela dejansko združila delovni mesti glavnega skladiščnika za
blago in planerja proizvodnje, tako da sedaj delo, ki sta ga prej
opravljali dve delavki, opravlja samo A. P., ki je bila zaposlena
na delovnem mestu planiranja proizvodnje. Navedeno pomeni, da je
bil podan poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi eni od
obeh delavk, ki sta zasedali navedeni delovni mesti. Ob
ugotovitvi, da se za delo, ki ga sedaj opravlja P., zahteva
izobrazba tekstilnega tehnika, ki jo ta delavka tudi ima, tožnica
pa ne, toženi stranki res ni mogoče očitati, da se je odločila za
P., ki pozna tudi delo skladiščnika, saj ga je že opravljala.
V skladu s 1. alineo prvega odstavka 88. čl. Zakona o delovnih
razmerjih (ZDR - Ur. l. RS št. 42/02) je poslovni razlog za redno
odpoved pogodbe o zaposlitvi podan, če zaradi ekonomskih,
organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na
strani delodajalca preneha potreba po opravljanju določenega
dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Pri toženi stranki je
zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogov prenehala potreba
po opravljanju dela delavca na delovnem mestu skladiščnika za
blago, zato je tožena stranka tožnici utemeljeno odpovedala
pogodbo o zaposlitvi.
Kadar so podani poslovni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi,
delodajalec bodisi lahko poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi,
ali pa hkrati z odpovedjo delavcu istočasno ponudi sklenitev nove
pogodbe o zaposlitvi v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZDR.
V obeh primerih se uporabljajo določbe ZDR, ki se nanašajo na
redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Institut odpovedi s ponudbo nove pogodbe je urejen v 90. čl. ZDR.
Tako prvi odstavek 90. čl. ZDR določa, da se uporabljajo določbe
tega zakona, ki se nanaša na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi,
kadar delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu
istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s
tretjim odstavkom 88. čl. ZDR. V skladu s tretjim odstavkom 90.
čl. ZDR pa delavec nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico
izpodbijati pred pristojnim sodiščem utemeljenost odpovednega
razloga, če sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev za
nedoločen čas. V primeru neustreznosti nove zaposlitve pa ima
delavec pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo
dogovori z delodajalcem (četrti odstavek 90. čl. ZDR). Iz teh
določb pa nikakor ne izhaja, da ponudba neustrezne zaposlitve
pomeni nezakonitost odpovedi, kakor to zatrjuje tožnica v
pritožbi. Nelogičnost tožničine trditve izhaja že iz posledic
zavrnitve ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe za
neustrezno zaposlitev. V kolikor delavec odkloni ponudbo za
neustrezno zaposlitev, potem so pravne posledice takšne zavrnitve
enake, kot da delodajalec takšne ponudbe sploh ne bi dal in bi
zgolj odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Tak
delavec namreč obdrži pravico do odpravnine po 109. čl. ZDR,
čeprav je odklonil neustrezno zaposlitev. Iz tretjega odstavka
88. čl. ZDR namreč izhaja, da delavec nima pravice do odpravnine,
če ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o
zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas in mu zato
preneha delovno razmerje. Po argumentu a contrario pa delavec
obdrži pravico do odpravnine, če ne sprejme ponudbe delodajalca
za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za neustrezno delo.
Ponudba delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za
neustrezno delo je tako le dodatna možnost za preprečitev
negativnih posledic odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar pa
odklonitev takšne ponudbe za delavca ne more imeti nobenih
neugodnih posledic. Tudi sicer ni logično, zakaj bi bil
delodajalec, ki izkoristi takšno zanj neobvezno možnost, v
slabšem položaju od delodajalca, ki takšne ponudbe ne bi dal,
temveč bi ob istem poslovnem razlogu zgolj podal odpoved pogodbe
o zaposlitvi, ne da bi pri tem ponudil sklenitev nove pogodbe.
Neustreznosti nove zaposlitve se je tožena stranka očitno
zavedala, saj je zaradi tega v odpovedi pogodbe o zaposlitvi s
ponudbo nove določila tudi sorazmerni del odpravnine. V skladu s
4. odst. 90. čl. ZDR bi ta sorazmerni del odpravnine stranki
sicer morali določiti sporazumno in ne enostransko, vendar zgolj
zaradi tega odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ni
nezakonita.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko
je zavrnilo tožničin zahtevek, saj je izpodbijana odpoved pogodbe
o zaposlitvi s ponudbo nove zakonita, glede na to, da je bil
podan poslovni razlog za redno odpoved in glede na to, da
neustreznost ponujene nove zaposlitve nima za posledico
nezakonitosti same odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi
niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni
dolžnosti, zato je na podlagi 353. čl. ZPP pritožbo zavrnilo kot
neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009