VDS sodba Pdp 1406/2004

Jedro

Odpoved PZ s ponudbo nove (90. člen ZDR) ni nezakonita zgolj

zato, ker delavcu ni ponujeno drugo ustrezno delo. Če delavec

odkloni ponudbo za neustrezno zaposlitev, so pravne posledice te

zavrnitve enake, kot če delodajalec ponudbe neustrezne zaposlitve

sploh ne bi dal, ampak bi delavcu odpovedal PZ iz poslovnega

razloga. V tem primeru delavec obdrži pravico do odpravnine po

109. členu ZDR. Iz 3. odstavka 88. člena ZDR izhaja, da delavec

nima pravice do odpravnine po 109. členu ZDR, če ne sprejme

ponudbe delodajalca za sklenitev nove PZ za ustrezno delo za

nedoločen čas in mu zato preneha delovno razmerje, zato je po

argumentu a contrario potrebno zaključiti, da delavec obdrži

pravico do odpravnine, če ne sprejme ponudbe delodajalca za

sklenitev PZ za neustrezno delo.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin

zahtevek za ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi s

ponudbo nove z dne 12.2.2004 nezakonita, za razveljavitev pogodbe

o zaposlitvi, sklenjene med tožnico in toženo stranko dne

12.2.2004 in za ugotovitev, da se šteje, da je tožnica še vedno

zaposlena na delovnem mestu glavnega skladiščnika za blago,

zaradi česar jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo

glavnega skladiščnika in ji priznati vse pravice, kot če bi

delala na tem delovnem mestu, še zlasti pa razliko v plači.

Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnica, pri čemer smiselno

uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja

in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je potrebno

ločiti institut redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih

razlogov in institut redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe. Pri slednjem mora biti

poleg resnih in utemeljenih razlogov za odpoved pogodbe o

zaposlitvi izkazana tudi ustreznost ponujene zaposlitve. V

kolikor delodajalec ponudi neustrezno zaposlitev, kar se je v

konkretnem primeru tudi zgodilo, potem je odpoved pogodbe o

zaposlitvi s ponudbo nove nezakonita. Delovno mesto glavnega

skladiščnika, na katerem je bila poprej razporejena tožnica, še

vedno obstaja. To delo sedaj opravlja tožničina sodelavka A. P..

Edino dodatno delo je vnos podatkov v računalnik, na kar se je

nova delavka po lastni izjavi hitro navadila. Nobenega razloga

ni, da se na vnos podatkov v računalnik ne bi hitro navadila tudi

tožnica. Navedeno pomeni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi s

ponudbo nove nezakonita tudi zaradi tega, ker zanjo ni obstajal

poslovni razlog. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče

izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti

ugodi.

V skladu z drugim odstavkom 350. čl. Zakona o pravdnem postopku

(ZPP - Ur. l. RS št. 26/99, 96/03, 2/04) je pritožbeno sodišče

izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v

pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene

kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11.,

12. in 14. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP in na pravilno

uporabo materialnega prava.

Zmotno je stališče tožnice, da poslovni razlog za odpoved pogodbe

o zaposlitvi ni podan, ker delo, ki ga je prej opravljala na

delovnem mestu glavnega skladiščnika za blago, še naprej opravlja

njena sodelavka A. P.. Iz izpovedb prič M. B., A. P. in J. P. je

namreč razvidno, da je tožena stranka zaradi zmanjšanega obsega

dela dejansko združila delovni mesti glavnega skladiščnika za

blago in planerja proizvodnje, tako da sedaj delo, ki sta ga prej

opravljali dve delavki, opravlja samo A. P., ki je bila zaposlena

na delovnem mestu planiranja proizvodnje. Navedeno pomeni, da je

bil podan poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi eni od

obeh delavk, ki sta zasedali navedeni delovni mesti. Ob

ugotovitvi, da se za delo, ki ga sedaj opravlja P., zahteva

izobrazba tekstilnega tehnika, ki jo ta delavka tudi ima, tožnica

pa ne, toženi stranki res ni mogoče očitati, da se je odločila za

P., ki pozna tudi delo skladiščnika, saj ga je že opravljala.

V skladu s 1. alineo prvega odstavka 88. čl. Zakona o delovnih

razmerjih (ZDR - Ur. l. RS št. 42/02) je poslovni razlog za redno

odpoved pogodbe o zaposlitvi podan, če zaradi ekonomskih,

organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na

strani delodajalca preneha potreba po opravljanju določenega

dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Pri toženi stranki je

zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogov prenehala potreba

po opravljanju dela delavca na delovnem mestu skladiščnika za

blago, zato je tožena stranka tožnici utemeljeno odpovedala

pogodbo o zaposlitvi.

Kadar so podani poslovni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi,

delodajalec bodisi lahko poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi,

ali pa hkrati z odpovedjo delavcu istočasno ponudi sklenitev nove

pogodbe o zaposlitvi v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZDR.

V obeh primerih se uporabljajo določbe ZDR, ki se nanašajo na

redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Institut odpovedi s ponudbo nove pogodbe je urejen v 90. čl. ZDR.

Tako prvi odstavek 90. čl. ZDR določa, da se uporabljajo določbe

tega zakona, ki se nanaša na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi,

kadar delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu

istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s

tretjim odstavkom 88. čl. ZDR. V skladu s tretjim odstavkom 90.

čl. ZDR pa delavec nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico

izpodbijati pred pristojnim sodiščem utemeljenost odpovednega

razloga, če sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev za

nedoločen čas. V primeru neustreznosti nove zaposlitve pa ima

delavec pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo

dogovori z delodajalcem (četrti odstavek 90. čl. ZDR). Iz teh

določb pa nikakor ne izhaja, da ponudba neustrezne zaposlitve

pomeni nezakonitost odpovedi, kakor to zatrjuje tožnica v

pritožbi. Nelogičnost tožničine trditve izhaja že iz posledic

zavrnitve ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe za

neustrezno zaposlitev. V kolikor delavec odkloni ponudbo za

neustrezno zaposlitev, potem so pravne posledice takšne zavrnitve

enake, kot da delodajalec takšne ponudbe sploh ne bi dal in bi

zgolj odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Tak

delavec namreč obdrži pravico do odpravnine po 109. čl. ZDR,

čeprav je odklonil neustrezno zaposlitev. Iz tretjega odstavka

88. čl. ZDR namreč izhaja, da delavec nima pravice do odpravnine,

če ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o

zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas in mu zato

preneha delovno razmerje. Po argumentu a contrario pa delavec

obdrži pravico do odpravnine, če ne sprejme ponudbe delodajalca

za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za neustrezno delo.

Ponudba delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za

neustrezno delo je tako le dodatna možnost za preprečitev

negativnih posledic odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar pa

odklonitev takšne ponudbe za delavca ne more imeti nobenih

neugodnih posledic. Tudi sicer ni logično, zakaj bi bil

delodajalec, ki izkoristi takšno zanj neobvezno možnost, v

slabšem položaju od delodajalca, ki takšne ponudbe ne bi dal,

temveč bi ob istem poslovnem razlogu zgolj podal odpoved pogodbe

o zaposlitvi, ne da bi pri tem ponudil sklenitev nove pogodbe.

Neustreznosti nove zaposlitve se je tožena stranka očitno

zavedala, saj je zaradi tega v odpovedi pogodbe o zaposlitvi s

ponudbo nove določila tudi sorazmerni del odpravnine. V skladu s

4. odst. 90. čl. ZDR bi ta sorazmerni del odpravnine stranki

sicer morali določiti sporazumno in ne enostransko, vendar zgolj

zaradi tega odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ni

nezakonita.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko

je zavrnilo tožničin zahtevek, saj je izpodbijana odpoved pogodbe

o zaposlitvi s ponudbo nove zakonita, glede na to, da je bil

podan poslovni razlog za redno odpoved in glede na to, da

neustreznost ponujene nove zaposlitve nima za posledico

nezakonitosti same odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi

niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni

dolžnosti, zato je na podlagi 353. čl. ZPP pritožbo zavrnilo kot

neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 763/97
• Sklep VIII DoR 33/2014
• VDS sodba in sklep Pdp 570/2004