VDS sklep Pdp 481/2005

Jedro

V primeru odpovedi PZ s ponudbo nove pogodbe začne rok za

izpodbijanje utemeljenosti odpovednega razloga iz 3. odst. 90.

čl. ZDR teči z dnem vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi s

ponudbo nove pogodbe in ne z dnem podpisa nove pogodbe o

zaposlitvi.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da

zavrže tožbo, s katero je tožnik zahteval, da se ugotovi, da ni

bilo utemeljenega razloga oz. zakonite podlage za redno odpoved

pogodbe o zaposlitvi (1. tč. izreka). Odločilo je, da tožena

stranka sama krije svoje stroške postopka (2. tč. izreka).

Zoper takšen sklep tožnik uveljavlja pritožbeni razlog zmotne

uporabe materialnega prava. Navaja, da mu je tožena stranka

odpovedala pogodbo o zaposlitvi in mu istočasno ponudila

sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. V skladu z 90. čl. Zakona o

delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS št. 42/02) ima delavec

možnost, da se o podpisu nove pogodbe o zaposlitvi izjasni v roku

30 dni od prejema pisne ponudbe. V kolikor delavec pogodbo v tem

roku podpiše, obdrži pravico, da pred pristojnim sodiščem

izpodbija utemeljenost odpovednega razloga. Po mnenju tožnika na

podlagi te določbe rok za izpodbijanje redne odpovedi pogodbe o

zaposlitvi s ponudbo nove začne teči šele od dneva podpisa nove

pogodbe, saj v skladu z tretjim odstavkom 90. čl. ZDR delavec

ohrani pravico izpodbijati redno odpoved, če je podpisal novo

pogodbo, to pa ima možnost storiti še 30. dan po vročitvi nove

pogodbe o zaposlitvi. Posledično je sodišče prve stopnje tudi

nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Tožnik predlaga, da

pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z drugim odstavkom 350. čl. Zakona o pravdnem postopku

(ZPP - Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) v zvezi s 366. čl.

ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah

razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz

1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. drugega odstavka 339.

čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnik sicer predlaga razveljavitev celotnega izpodbijanega

sklepa, vendar je pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom

350. čl. ZPP štelo, da se pritožuje le zoper 1. tč. izreka, saj

za pritožbo zoper 2. tč., s katero je sodišče prve stopnje

odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka,

nima pravnega interesa.

Tožnik na koncu pritožbe sicer zatrjuje, da naj bi zaradi zmotne

uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno

ugotovljeno, vendar pri tem ne navaja, katerih odločilnih dejstev

sodišče prve stopnje ni ugotovilo, zato tega pritožbenega očitka

sploh ni mogoče preizkusiti.

Sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko

je štelo, da je rok, v katerem bi tožnik moral vložiti tožbo, s

katero izpodbija utemeljenost odpovednega razloga, začel teči z

dnem vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove in ne

šele z dnem, ko je tožnik podpisal novo pogodbo o zaposlitvi.

Določba drugega odstavka 90. čl. ZDR o 30 dnevnem roku, v katerem

se mora delavec izjasniti o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi

ter določba tretjega odstavka istega člena o tem, da delavec, ki

sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen

čas, obdrži pravico pred pristojnim sodiščem izpodbijati

utemeljenost odpovednega razloga, ne pomenita, da rok, v katerem

mora delavec vložiti tožbo, začne teči šele z dnem podpisa nove

pogodbe o zaposlitvi. Rok za vložitev tožbe je določen v tretjem

odstavku 204. čl. ZDR in znaša 30 dni od dneva vročitve odpovedi

pogodbe o zaposlitvi oz. od dneva, ko je delavec izvedel za

kršitev pravice. V kolikor bi zakonodajalec za primere odpovedi

pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove v resnici želel določiti

drugačen rok za sodno varstvo v primerih, ko delavec podpiše novo

pogodbo o zaposlitvi, potem bi to moral izrecno določiti. O

takšnem, drugačnem roku ni mogoče sklepati na podlagi določbe o

roku, v katerem se delavec mora izjasniti o sklenitvi nove

pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je delodajalec ponudil hkrati s

podano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Rok za sodno varstvo in

rok za izjasnitev o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi tečeta

hkrati in se hkrati tudi iztečeta. Kadar delavec sprejme ponudbo

delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, sicer res

obdrži pravico, da pred sodiščem izpodbija utemeljenost

odpovednega razloga, vendar to lahko stori le v roku iz tretjega

odstavka 204. čl. ZDR, torej v 30 dneh od dneva vročitve odpovedi

pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Navedeno pomeni, da mora

delavec, ki novo pogodbo o zaposlitvi podpiše zadnji dan

30-dnevnega roka iz drugega odstavka 90. čl. ZDR, isti dan

vložiti tudi tožbo, s katero izpodbija utemeljenost odpovednega

roka. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo materialno

pravo, ko je štelo, da je rok za vložitev tožbe začel teči z

dnem, ko je bila tožniku vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi s

ponudbo nove pogodbe. Ob ugotovitvi, da je bila odpoved pogodbe o

zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi tožniku vročena

6.8.2004 in da je tožnik tožbo vložil 28.9.2004, je sodišče prve

stopnje tožbo utemeljeno zavrglo kot prepozno. V skladu s prvim

odstavkom 274. čl. ZPP namreč sodišče tožbo zavrže kot prepozno,

če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo. Tak poseben

predpis predstavlja tudi citirana določba tretjega odstavka 204.

čl. ZDR.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi

niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni

dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke prvega odstavka 365. čl.

ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu

potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba in sklep Pdp 605/2004
• VDS sklep Pdp 359/2004
• VDS sklep Pdp 462/2005