VDS sodba in sklep Pdp 1794/2004

Jedro

Skladno s 93. členom ZDR začne odpovedni rok teči naslednji dan po

vročitvi odpovedi in ne že z dnem podane odpovedi.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka II. izreka)

potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje ter izpodbijana popravni

sklep in sklep o stroških postopka.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni

tožbeni zahtevek za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi,

ugotovitev, da gredo tožniku vse pravice iz delovnega razmerja tudi

od 24.6.2004 in da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo

ter mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja za čas od 24.6.2004

do dne reintegracije ter za obračun in izplačilo neizplačane neto

plače za isto obdobje, po predhodnem odvodu davkov in prispevkov ter

za prijavo v invalidsko in pokojninsko zavarovanje za ves čas

prenehanja delovnega razmerja ter za vpis delovnega razmerja v

delovno knjižico (tč. I izreka). Ugotovilo je, da tožniku delovno

razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 23.6.2004, ampak dne

30.7.2004 (tč. II/1 izreka). Toženi stranki je naložilo, da

tožniku prizna vse pravice iz delovnega razmerja za čas od

24.6.2004 do 30.7.2004 in mu za isti čas obračuna in izplača

neizplačane neto plače v višini po pravilnem obračunu plač, od

plač odvede vse davke in prispevke ter dohodnino, ga prijavi v

invalidsko in pokojninsko zavarovanje za ves čas od prenehanja

delovnega razmerja dalje in mu delovno razmerje vpiše v delovno

knjižico (tč. II/2 izreka).

Z izpodbijanim popravnim sklepom je sodišče prve stopnje zamudno

sodbo v 2. tč. izreka dopolnilo tako, da se pred 1. točko doda:

"Ugodi se podrednemu tožbenemu zahtevku, ki se glasi:", v 2.

točki na 2. strani pa tako, da se št. "3" črta.

Z izpodbijanim sklepom o odmeri stroškov postopka je sodišče prve

stopnje odločilo, da je tožena stranka tožniku dolžna povrniti

stroške postopka v višini 43.085,00 SIT z zakonitimi zamudnimi

obrestmi od izdaje sklepa do plačila.

Zoper takšno zamudno sodbo, sklep o popravi in sklep o odmeri

stroškov postopka se tožena stranka pritožuje iz pritožbenih

razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne

uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožena stranka tožniku

sicer res odvzela ključe delavnice, vendar mu s tem ni

onemogočila prihoda na delo. Tožnikovo delo je bilo v času

odpovednega roka še potrebno, saj je bilo potrebno pospraviti in

odpeljati zaloge in stroje. Vendar tožnik tega ni hotel in ni

prišel na delo. Tožena stranka meni, da tožniku za nedelo ne more

pripadati plača, saj bi bilo to v nasprotju z delovnopravnimi

predpisi. Tožena stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da

izpodbijano sodbo in izpodbijana sklepa razveljavi ter tožbeni

zahtevek zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z drugim odstavkom 350. čl. Zakona o pravdnem postopku

(ZPP - Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) v zv. s 366. čl. ZPP

je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo ter izpodbijana

sklepa preizkusilo v mejah v pritožbi navedenih razlogov, po

uradni dolžnosti pa je pazilo na bistvene kršitve določb

pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč.

drugega odstavka 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega

prava.

Tožena stranka s pritožbo sicer izpodbija celotno zamudno sodbo,

kar bi pomenilo, da izpodbija tudi njen zavrnilni del. Vendar pa

tožena stranka ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje

zavrnilnega dela zamudne sodbe, zato je pritožbeno sodišče v

skladu s prvim odstavkom 350. čl. ZPP štelo, da tožena stranka

izpodbija zgolj ugodilni del izpodbijane zamudne sodbe.

Tožena stranka z laično pritožbo sicer uveljavlja obstoj

bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar pri tem ne

navaja, katerih določb ZPP sodišče prve stopnje ni uporabilo, ali

pa jih je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na

pravilnost in zakonitost izpodbijane zamudne sodbe ter

izpodbijanih sklepov. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče

ugotavljalo le, ali je podana katera od bistvenih kršitev določb

pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, vendar

takšnh kršitev ni ugotovilo.

Vse pritožbene navedbe se nanašajo na dejansko stanje, vendar pa

se zamudne sodbe, v skladu z drugim ostavkom 338. čl. ZPP, ne

more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega

stanja.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili glede podrednega

tožbenega zahtevka izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za izdajo

zamudne sodbe določa prvi odstavek 318. čl. ZPP. Tožba je bila

toženi stranki pravilno vročena v odgovor, tožena stranka pa

nanjo ni odgovorila. Pri podrednem tožbenem zahtevku ni šlo za

zahtevek, s katerim stranki ne bi mogli razpolagati. Utemeljenost

tega dela tožbenega zahtevka v celoti izhaja iz dejstev, ki so

navedena v tožbi, ta dejstva pa niso bila v nasprotju z dokazi,

ki jih je predložil tožnik, ali dejstvi, ki so splošno znana.

Tožnik je v tožbi tako navedel, da mu je tožena stranka delovno

razmerje zaključila še pred iztekom odpovednega roka. Iz tožbenih

navedb je tudi razvidno, da je tožnik odpoved pogodbe o

zaposlitvi prejel 30.6.2004 in da mu je bilo delovno razmerje

zaključeno s 23.6.2004. Materialnopravna podlaga za ugoditev

podrejenemu tožbenemu zahtevku, je določba 93. čl. Zakona o

delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS št. 42/2002) o tem, da

odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi.

Tožena stranka je očitno pomotoma štela, da odpovedni rok začne

teči že z dnem, ko je podala odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo,

ko je z izpodbijanim delom zamudne sodbe tožniku priznalo delovno

razmerje do izteka odpovednega roka in toženi stranki naložilo,

da mu za ta čas obračuna in izplača neizplačane neto plače po

predhodnem obračunu in odvodu davkov in prispevkov od akontacije

dohodnine ter da tožnika za navedeno obdobje prijavi v invalidsko

in pokojninsko zavarovanje ter mu navedeno obdobje tudi vpiše v

delovno knjižico.

Iz pritožbe ni razvidno, zakaj tožena stranka izpodbija sklep o

popravi zamudne sodbe. Ta sklep je zakonit in temelji na določilu

328. čl. ZPP. V skladu s citirano določbo predsednik senata lahko

kadarkoli popravi napake v imenih, številkah ter druge očitne

pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in

neskladnosti prepisov sodbe z izvirnikom. Sicer pa posebna

označba, da gre pri ugodilnem delu za podredni tožbeni zahtevek,

niti ni bila potrebna in zgolj zaradi tega popravnega sklepa ni

bilo nujno izdati.

Tožena stranka tudi ne navaja, zakaj izpodbija sklep o odmeri

stroškov postopka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so ti

odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo. Tožena stranka

pa je te stroške tožniku dolžna povrniti na podlagi določbe 154.

čl. ZPP o odgovornosti za uspeh. Zamudno sodbo je sodišče prve

stopnje izdalo brez poprejšnjega obravnavanja, zato je tožnik v

skladu s tretjim odstavkom 163. čl. ZPP bil upravičen, da

povrnitev stroškov zahteva s posebnim predlogom, o katerem je

sodišče prve stopnje bilo dolžno odločiti.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani s pritožbo

uveljavljani razlogi, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere

pazi po uradni dolžnosti, zato je v skladu s 353. čl. ZPP v

zvezi s 366. čl. ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in

potrdilo izpodbijani del zamudne sodbe ter izpodbijana sklepa o

popravi zamudne sodbe in odmeri stroškov postopka.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 1308/2004
• VDS sodba in sklep Pdp 784/2005
• VDS sodba Pdp 548/2004