<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDS sklep Pdp 187/2004
ECLI:SI:VDSS:2004:VDS.PDP.187.2004

Evidenčna številka:VDS02646
Datum odločbe:21.05.2004
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:transformacija delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe

Jedro

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, zaradi izteka časa, za katerega je sklenjena, je potrebno opredeliti "kot drug način prenehanja veljavnosti pogodbe", zato je v skladu s 3. odstavkom 204. člena ZDR dopustna tožba neposredno na sodišče in tožniku ni bilo potrebno pisno zahtevati, da delodajalec odpravi kršitev (1. odstavek 204. člena ZDR).

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo.

Zoper takšen sklep se iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002) pritožuje tožnik. Navaja, da je nesmiselna trditev sodišča prve stopnje, da je tožnik za kršitev svojih pravic izvedel z vročitvijo sklepa tožene stranke z dne 13.6.2003 o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je s toženo stranko sklenil delovno razmerje za določen čas, to pa preneha s samim potekom časa, zato v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002) ni potrebna in tudi ni dovoljena nikakršna konstitutivna odločba delodajalca o prenehanju delovnega razmerja, zlasti pa ne sklep, kakršnega je tožena stranka izdala tožniku. Sodišče prve stopnje naj bi zmotno štelo, da je trideset dnevni rok za vložitev tožbe začel teči z vročitvijo navedenega sklepa, saj zakonodaja takšnega sklepa ne dopušča in je zato nezakonit. Razlog za transformacijo delovnega razmerja vedno nastane ob koncu delovnega razmerja. V konkretnem primeru je to 30.6.2003, ko je tožniku delovno razmerje tudi dejansko prenehalo. Glede na navedeno tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

V skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožba sicer uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar pri tem ne navaja, katerih določb ZPP sodišče prve stopnje ni uporabilo, ali pa jih je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče lahko preizkušalo le, ali je podana katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, vendar takšnih kršitev ni ugotovilo.

Pač pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da bi tožnik v skladu s tretjim odstavkom 204. člena ZDR tožbo moral vložiti v 30 dneh po prejemu sklepa o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje pri tem sicer pravilno citira vsebino tretjega odstavka 204. člena ZDR, ki določa, da delavec pred pristojnim sodiščem lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice. Vendar pa je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da v primeru transformacije delovnega razmerja ta rok teče od dneva, ko je tožnik prejel ugotovitveni sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

V skladu z uveljavljeno sodno prakso lahko delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas najkasneje v roku 30 dni od prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V skladu s prvim odstavkom 77. člena ZDR pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potem časa, za katerega je bila sklenjena oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Zaradi navedenega niti sklep, kakršnega je sicer brez pravne podlage izdala tožena stranka, ne more vplivati na tek roka za sodno varstvo, ki je določen v zakonu. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, zaradi izteka časa, za katerega je bila sklenjena, je potrebno opredeliti kot "drug način prenehanja veljavnosti pogodbe", zato je v skladu s tretjim odstavkom 204. člena ZDR dopustna tožba neposredno na sodišče in tožniku ni bilo potrebno predhodno pisno zahtevati, da delodajalec odpravi kršitev (prvi odstavek 204. člena ZDR).

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo tudi določbo prvega odstavka 274. člena ZPP, ki določa, da po predhodnem preizkusu tožbe predsednik senata izda sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo. Tožba ni bila vložena prepozno, saj jo je tožnik vložil pred iztekom 30-dnevnega roka od prenehanja pogodbe o zaposlitvi, zato je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

V novem postopku bo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek moralo obravnavati po vsebini.

V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

 


Zveza:

ZDR člen 77, 77/1, 204, 204/1, 204/3, 77, 77/1, 204, 204/1, 204/3.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMzE1MA==