<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDS sklep Pdp 1705/2003
ECLI:SI:VDSS:2004:VDS.PDP.1705.2003

Evidenčna številka:VDS02642
Datum odločbe:20.05.2004
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:transformacija delovnega razmerja - sodno varstvo

Jedro

Če delavcu delovno razmerje pri delodajalcu preneha zaradi poteka časa po pogodbi o zaposlitvi za določen čas in ne zaradi redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, se spor nanaša na t.i. "druge načine prenehanja delovnega razmerja", zato se pri pravni presoji vprašanja pravočasnosti uveljavljanja sodnega varstva pravic s strani delavca ne uporablja postopek in roki iz 1. in 2. odstavka 204. člena ZDR, temveč je treba upoštevati 3. odstavek tega člena, ki izrecno določa, da lahko delavec uveljavlja sodno varstvo pravic pred pristojnim delovnim sodiščem le v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se tožba zavrže in da se predlog tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka zavrne.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, podrejeno pa, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevku tožnika ugodi. Navaja, da je tožnik želel rešiti nastali spor v zvezi z delovnim razmerjem za določen čas z vložitvijo zahteve v smislu 1. in 2. odst. 204. člena Zakona o delovnih razmerjih. Njegov osnovni namen je bil zlasti v tem, da se zadeva uredi na miren in sporazumen način in brez posredovanja sodišča. Sodišče prve stopnje bi zato moralo takšno ravnanje in ukrepanje tožnika upoštevati zlasti iz razloga, ker tudi zakonska določba napotuje na miren in sporazumen način reševanja nastalega spora. Zaradi tega je tožnik mnenja, da je tožbo na sodišče vložil pravočasno, to je v zakonskem 30 dnevnem roku.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov ugotovilo, da ti razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje popolno ugotovilo, pravilno presodilo odločilna dejstva ter odločilo ob pravilni uporabi materialnega prava. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da pritožbene navedbe niso bistvene, saj se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva, zato ne morejo vplivati na drugačno pravno presojo odločitve sodišča. Pritožbeno sodišče se zato v celoti strinja s pravnimi zaključki sodišča prve stopnje in ustrezno razlago odločitve, ki je ne ponavlja.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da v obravnavani sporni zadevi niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in listinskih dokazov, med strankama ni sporno, da je tožniku delovno razmerje prenehalo dne 31.12.2002 zaradi poteka časa po pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Ker iz izpovedi tožnika tudi izhaja, da v letu 2003 pri tožencu ni več delal, saj kot je sam povedal, ga je toženec o tem, da po poteku pogodbe o zaposlitvi pri njem ne bo več delal, seznanil nekaj dni pred novim letom, je sodišče pravilno ugotovilo, da je tožnik najkasneje 1.1.2003 izvedel za kršitev pravice.

Upoštevaje navedeno in ker tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo zaradi redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, temveč zaradi poteka časa po pogodbi o zaposlitvi za določen čas, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se predmetni spor nanaša na "druge načine prenehanja delovnega razmerja". Zaradi tega je potrebno ugotoviti, da v obravnavani sporni zadevi pri pravni presoji vprašanja pravočasnosti uveljavljanja sodnega varstva pravic s strani delavca ne pride v poštev postopek in roki, določeni v 1. in 2. odst. 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 42/2002), kot to zmotno meni pritožba, temveč je v tem primeru potrebno upoštevati 3. odst. 204. člena ZDR, ki izrecno določa, da lahko delavec uveljavlja sodno varstvo pravic pred pristojnim delovnim sodiščem le v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice. Ker iz ugotovljenih dejstev izhaja, da je tožnik za kršitev pravice izvedel že 1.1.2003, to pomeni, da se je rok za vložitev tožbe iztekel konec meseca januarja 2003. Tožnik pa je tožbo vložil šele 21.2.2003, torej po poteku 30 dnevnega roka, navedenega v 3. odstavku 204. člena ZDR. Iz navedenih razlogov je potrebno ugotoviti, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila tožba tožnika vložena prepozno in jo je v posledici tega na podlagi 1. odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99 in 96/2002), utemeljeno zavrglo.

Zaradi vsega navedenega in ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa ne razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

 


Zveza:

ZDR člen 204, 204/1, 204/2, 204/3, 204, 204/1, 204/2, 204/3.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMzE0Nw==