VDS sklep Pdp 741/2004

Jedro

Če delavec zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen

čas, ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je zaradi

poteka časa že prenehala, sklenjena v nasprotju z zakonom, ni

potrebno predhodno uveljavljanje pravic pri delodajalcu. Delavec v

takem primeru namreč uveljavlja ugotovitev nezakonitost prenehanja

pogodbe o zaposlitvi na drug način, določen z zakonom, za kar je

skladno z 3. odstavkom 204. člena ZDR določeno direktno sodno

varstvo.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sklepa (1. in 3. tč. izreka) se

razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo

sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljni stroški postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v 1. tč. izreka izpodbijanega sklepa zavrglo

tožbo tožnice v delu, s katerim je zahtevala nadaljevanje delovnega

razmerja pri toženi stranki, transformacijo delovnega razmerja v

delovno razmerje za nedoločen čas, vrnitev na delo k toženi stranki,

vpis delovne dobe v delovno knjižico in plačilo nadomestila plače z

zakonitimi zamudnimi obrestmi za sporno obdobje (1. tč. tožbenega

zahtevka tožnice). V 2. tč. izreka izpodbijanega sklepa je postopek

ustavilo zaradi umika dela tožbe v zvezi z tožbenim zahtevkom za

izplačilo odškodnine za neizrabljen letni dopust za leto 2002, zaradi

plačila razlik regresa za letni dopust za leti 2002 in 2003 ter

plačila razlik stroškov prevoza na delo in z dela za leti 2002 in

2003, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Poleg tega je v 3. tč.

izreka sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške sodnega

postopka.

Zoper sklep o zavrženju dela tožničine tožbe in zoper odločitev o

pravdnih stroških se pritožuje tožnica iz pritožbenega razloga

zmotne uporabe materialnega prava in predlaga pritožbenemu

sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da v

celoti ugodi tožbenemu zahtevku oz. podredno, da ga razveljavi in

vrne zadevo v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. V pritožbi

navaja, da je bila pri toženi stranki zaposlena vse od leta 1992

in da je šele sedaj izvedela, da je bila v vseh 12 letih pri

toženi stranki v delovnem razmerju za določen čas. Skozi vse

obdobje je delala neprekinjeno, čeprav je bilo sedaj ugotovljeno,

da so med posameznimi pogodbami o zaposlitvi obstajale vmesne do

3 dni trajajoče prekinitve. 27.6.2003 je bila tožnici nezakonito

odpovedana pogodba o zaposlitvi, saj je prišlo do transformacije

delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen

čas. Na podlagi 3. odst. 204. čl. Zakona o delovnih razmerjih ima

tožnica pravico do direktnega sodnega varstva, ki pa ji ga je

sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe določb materialnega

prava odreklo. Tožnica je tožbo vložila v roku 3 dni od dneva, ko

je bila obveščena o prenehanju delovnega razmerja, zato bi lahko

sodišče njeno tožbo, v kolikor se je postavilo na stališče

neizpolnjenih predpostavk po 1. odst. 204. čl. ZDR, štelo kot

zahtevo za odpravo nezakonitosti tožene stranke in jo odstopilo

toženi stranki v reševanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah

uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst.

350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 -

2/2004). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje

bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11.,

12. in 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, na katere pazi pritožbeno

sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, vendar pa je zmotno

uporabilo materialno pravo, zaradi česar je ostalo dejansko

stanje nepopolno ugotovljeno.

Pritožbeno sodišče je zavrglo tožničino tožbo, s katero je

uveljavljala transformacijo delovnega razmerja za določen čas v

delovno razmerje za nedoločen čas, vrnitev na delo k toženi

stranki, vpis delovne dobe v delovno knjižico in izplačilo

nadomestila plače, na podlagi ugotovitve, da ni podane procesne

predpostavke za direktno sodno varstvo v zvezi z tem delom

vtoževanega tožbenega zahtevka. Tožnica pred vložitvijo tožbe

namreč ni pisno zahtevala odpravo kršitev njenih pravic oz.

izpolnitev obveznosti tožene stranke do tožnice.

Na podlagi 3. odst. 204. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR;

Ur. l. RS, št. 42/2002) lahko delavec zahteva ugotovitev

nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov

prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o

disciplinski odgovornosti delavca v roku 30 dni od dneva vročitve

oz. od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice, pred pristojnim

delovnim sodiščem. Navedena določba 204. čl. ZDR je delavcu

dopustila direktno sodno varstvo in ni predvidevala procesne

predpostavke t.i. predhodnega varstva pri delodajalcu, katerega

bi delavec moral zahtevati v primerih iz 1. odst. 204. čl. ZDR.

Če je delavec pri delodajalcu zaposlen za določen čas, mu delovno

razmerje preneha zaradi poteka časa po sklenjeni pogodbi o

zaposlitvi za določen čas. Tožnica je v tožbi zatrjevala

nezakonitost prenehanja delovnega razmerja zato, ker tožena

stranka v pogodbah o zaposlitvi za določen čas ni navedla vzrokov

sklenitve delovnega razmerja za določen čas in ker niso obstajali

zakonsko določeni pogoji za sklenitev teh pogodb. Če delavec

zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas

zato, ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v

nasprotju z zakonom in mu je delovno razmerje pri delodajalcu že

prenehalo (s čimer delavec v bistvu uveljavlja ugotovitev

nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja za določen čas), je

potrebno takšno zahtevo obravnavati kot zahtevo za ugotavljanje

nezakonitosti drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o

zaposlitvi, za kar pa je na podlagi 3. odst. 204. čl. ZDR

določeno direktno sodno varstvo. Ker je iz spisovnih podatkov

razvidno, da je tožnica vložila tožbo v roku 30 dni od dneva

prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je potrebno

ugotoviti, da je bila tožba vložena v zakonsko določenem roku iz

3. odst. 204. čl. ZDR.

Ob upoštevanju navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice

ugodilo, izpodbijani del sklepa razveljavilo ter zadevo vrnilo

sodišču prve stopnje v novo sojenje (353. čl. ZPP v zvezi z 3.

tč. 365. čl. ZPP). V nadaljnem postopku bo moralo sodišče prve

stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotoviti, če so

obstajali zakonsko določeni pogoji, da se šteje, da je tožnica

sklenila s toženo stranko pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas

in nato ponovno odločiti o njenem tožbenem zahtevku ter o

stroških postopka.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odst. 165.

čl. ZPP, ki določa, da v primeru če sodišče razveljavi odločbo,

zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v

novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s

pravnim sredstvom za končno odločbo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 1010/2004
• VDS sklep Pdp 1705/2003
• VDS sklep Pdp 187/2004