VDS sodba Pdp 1683/2002

Jedro

Pogoj za zakonitost suspenza je (med drugim) uvedba disciplinskega postopka. Disciplinski postopek je uveden, ko je vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka. Odločilna je vložitev zahteve pri pristojnem organu, ne pa vročitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka delavcu. Upravičeni predlagatelj mora pravočasno, to je pred odločitvijo o začasni odstranitvi z dela ali sočasno s sprejemom take odločitve, vložiti zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zoper delavca.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

" 1. Sklep v.d. direktorja tožene stranke z dne 17.4.2001 o začasni odstranitvi tožnice J. Š. J. z dela in sklep disciplinkse komisije z dne 4.6.2001 se razveljavita.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila v 8 dneh pod izvršbo."

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep v.d. direktorja tožene stranke z dne 17.4.2001 o začasni odstranitvi tožnice J. Š. J. z dela ter sklep disciplinske komisije z dne 4.6.2001 o zavrnitvi ugovora in potrditvi sklepa z dne 17.4.2001 (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki stroške postopka v znesku 610.800,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.9.2002 do plačila, v osmih dneh pod izvršbo (2. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oz. jo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Tožena stranka se ne strinja s tolmačenjem sodišča prve stopnje, da je disciplinski postopek zoper delavca uveden takrat, ko je zahteva za uvedbo disciplinskega postopka vročena delavcu. Pravilno je stališče, da je uvedba disciplinskega postopka pogoj za zakonitost izrečenega suspenza, saj to določa zakon, vendar je pojem "uvedba" postopka potrebno tolmačiti samo kot "začetek postopka", kar pomeni, da je disciplinski postopek uveden, ko pooblaščeni predlagatelj vloži zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka. Ni potrebno, da bi bila ta zahteva pred oz. istočasno s suspenzom vročena delavcu. To izhaja tudi iz odločbe SZD RS opr. št. Sp 365/93, v kateri je izrecno navedeno, da je eden izmed pogojev za formalno pravilnost suspenza tudi to, da je bila zahteva za uvedbo disciplinskega postopka vložena in ni navedeno, da bi morala biti zahteva tudi vročena delavcu. Sprememba sodne prakse glede tolmačenja pogojev za suspenz bi pomenila napačno uporabo prava in kršitev pravice do enakega obravnavanja pred sodiščem. To predstavlja kršitev določb 14. in 22. člena Ustave RS. Pritožnica se sklicuje tudi na stališča strokovnjakov s področja delovnih razmerij, objavljena v strokovni literaturi v zvezi z vprašanjem zakonitosti suspenza. Sodišče prve stopnje v svoji sodbi navaja, da pritožnica ni z ničemer dokazala, da je bila zahteva za uvedbo disciplinskega postopka vročena disciplinski komisiji. Ta trditev ni točna, saj je iz zahteve med drugim razvidno, da je bila 13.4.2001 prejeta v Splošni bolnišnici Celje pod št. 592, kar je številka dnevne pošte. To pomeni, da je bila s tem dnem zahteva vložena, zato so drugačni zaključki prvostopenjskega sodišča zmotni in posledica zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, poleg tega pa gre za nasprotje med tem, kar trdi sodišče o odločilnem dejstvu in tem, kar o tem dejstvu piše v listini, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Dejstvo vročitve zahteve disciplinski komisiji s strani tožeče stranke sploh ni bilo sporno, zato je sodišče kršilo pravila ZPP, ker je iz nespornega dejstva naredilo sporno dejstvo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002) ter na pravilno uporabo materialnega prava.

V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zlasti ne kršitve iz 14. točke 2. odstavka navedenega člena, ki jo pritožba izrecno uveljavlja, saj je pritožba ustrezno obrazložena in jo je mogoče preizkusiti. Z nekaterimi zaključki sodišča prve stopnje, ki jih omenja pritožba, se sicer tudi pritožbeno sodišče ne strinja, vendar gre za posledice zmotne uporabe materialnega prava. To pa ne predstavlja očitane absolutne bistvene kršitve določb postopka.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče sicer pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, vendar pa je zmotno uporabilo materialno pravo in v posledici tega sprejelo napačno odločitev.

Pritrditi je potrebno pritožbi, da je pogoj za zakonitost suspenza med drugim uvedba disciplinskega postopka, pri čemer je disciplinski postopek uveden, ko je vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka. Odločilna je vložitev zahteve pri pristojnem organu, ne pa vročitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka delavcu, kot zmotno meni prvostopenjsko sodišče. Vročitev zahteve delavcu ni pomembna. Odločilno je, da je upravičeni predlagatelj pravočasno, to je pred odločitvijo o začasni odstranitvi z dela ali sočasno s sprejemom take odločitve, vložil zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zoper delavca. Takšno stališče, ki je v skladu z določbo 1. odstavka 95. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS ŠT. 14/90, 5/91, 71/93), je uveljavljeno tudi v novejši sodni praksi VDSS, ne le v odločbi SZD RS opr.št. Sp 365/93, na katero se sklicuje pritožnica. Pritožba utemeljeno graja tudi ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da ni dokazano, da je bila zahteva za uvedbo disciplinskega postopka vložena na disciplinsko komisijo. Iz listin v spisu, to je iz zahteve za uvedbno disciplinskega postopka zoper tožnico, je razvidno, da je bila zahteva, naslovljena na disciplinsko komisijo, prejeta v Splošni bolnišnici Celje dne 13.4.2000 (pravilno 2001) pod št. 592 (številka dnevne pošte). Zato ni nobenega dvoma o tem, da je bil s tem dnem zoper tožnico uveden disciplinski postopek.

Ker so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 95. člena ZDR za začasno odstranitev tožnice z dela iz organizacije, postopek pa je bil izveden v skladu z določbami 69. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Ur.l. SFRJ št. 60/89, 42/90 - ZTPDR), sta izpodbijana sklepa zakonita. Če bi prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, bi moralo zahtevek za njuno razveljavitev zavrniti.

Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi podani, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 4. točke 358. člena ZPP spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov o začasni odstranitvi z dela in povračilo stroškov zavrnilo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 1532/2002
• VDS Sodba Pdp 859/98
• VDS sodba Pdp 705/98