VDS sodba Pdp 2071/2001

Jedro

Določba splošnega akta delodajalca, da se mora delavec v času bolniškega staleža zadrževati doma, razen izjem, ki jih določi zdravnik in da v tem času ne sme opravljati pridobitnega dela, je v skladu z namenom bolniškega staleža oz. upravičene odsotnosti z dela zaradi bolezni in zato ni nezakonita oz. ne pomeni nedovoljenega posega v delavčevo osebno sfero. Na podlagi take določbe je tožena stranka lahko zakonito ugotavljala disciplinsko kršitev zlorabe bolniškega staleža.

 

Izrek

1. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zahtevek, ki glasi:

"Razveljavita se sklepa tožene stranke K. d.o.o. z dne 29.11.1999 in z dne 24.1.2000, s katerim je tožniku G. H. dokončno prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki in na podlagi katerih je bil sklep o prenehanju delovnega razmerja tožnika dokončen prvi naslednji dan po vročitvi pisnega odpravka sklepa delavcu, to je dne 27.1.2000.

Ugotovi se, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in je še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki. Tožena stranka ga je dolžna sprejeti nazaj na delo in mu plačati plačo, pristojnim organom pa plačati vse prispevke, davke in druge dajatve v zvezi s plačo, vse navedeno z zakonitimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od zapadlosti vsakega obroka, to je vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila, vse v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku stroške postopka", zavrne.

2. Pritožba tožnika se zavrne.

3. Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožnikovemu zahtevku in razveljavilo disciplinska sklepa tožene stranke z dne 29.11.1999 in 24.1.2000, s katerima mu je bila preklicana pogojna odložitev že v mesecu juniju 1999 izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja. Hkrati je ugotovilo, da tožniku na podlagi gornjih sklepov dne 27.1.2000 delovno razmerje ni zakonito prenehalo in še traja, tako da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in mu za nazaj priznati neprekinjene pravice iz delovnega razmerja ter mu povrniti 141.804,00 SIT stroškov postopka. Pri tem je sicer ugotovilo, da se je tožnik dne 5.9.1999 v času svojega bolniškega staleža udeležil ribiškega tekmovanja, dne 10.9.1999 pa ga dalj časa ni bilo doma, ker se je nahajal med ribiči ob Savi, dne 9.9.1999 pa ga v večernih urah tudi dalj časa ni bilo doma, ker se je nahajal v gostilni, pa teh odsotnosti od doma toženi stranki ni javil. Kljub takšnim ugotovitvam, ki so bile v bistvenih elementih identične z ugotovitvami v disciplinskem postopku glede tožnikove odsotnosti od doma v spornih dneh, pa je sodišče štelo, da tožnik v disciplinskem postopku očitanih disciplinskih kršitev ni storil, ker ni bilo izkazano, da bi se pri tem ukvarjal s pridobitno dejavnostjo in ni bilo izkazano, da bi bil tožnik seznanjen z obvestilom, naj se javi toženi stranki, ki mu naj bi ga dne 9.9.1999 pustila na vratih domače hiše toženkina kontrolorka bolniškega staleža. Tudi sicer po mnenju prvostopnega sodišča določbe toženkinega pravilnika, ki omejujejo delavce v času bolniškega staleža, niso zakonite. Tako tožnik za ugotovljena ravnanja med bolniškim staležem ni bil disciplinsko odgovoren.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno spremembo v smeri zavrnitve zahtevka, podredno pa predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem poudarja, da pomeni tudi udeležba na ribiškem tekmovanju in lovljenje rib zloraba bolniškega staleža. Tožnik naj bi v poskusni dobi v bistvu storil celo istovrstno kršitev, hkrati pa je tožena stranka naknadno ugotovila, da je bila tožniku tudi za sporne dni s strani ribiške družine obračunana in izplačana kilometrina iz naslova opravljanja del ribiškega čuvaja.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložil pritožbo tudi tožnik in grajal formulacijo izreka sodbe v sicer nebistvenem delu ter grajal izrek o stroških postopka.

Pritožba tožene stranke je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče na podlagi izvedbe dokazov v bistvenih elementih pravilno in prepričljivo ugotovilo relevantno dejansko stanje glede tožnikovih ravnanj v spornih dneh, ko je bil sicer v bolniškem staležu, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je materialno pravo zmotno uporabilo in zato izdalo napačno sodbo.

Kot prvo pritožbeno sodišče ne soglaša z zaključkom prvostopnega sodišča, da so določbe Pravilnika o delovnih razmerjih tožene stranke o bolniškem redu (od 98. do 101. člena pravilnika) nezakonite, oziroma neustavne, ker naj bi nezakonito posegale v delavčevo osebno sfero. Določba, da se mora delavec v času bolniškega staleža zadrževati doma, razen izjem, ki jih določi zdravnik in da v tem času (tudi doma) ne sme opravljati pridobitnega dela, je povsem v skladu s samim bistvom in namenom bolniškega staleža oziroma opravičene odsotnosti z dela zaradi bolezni in zato ne more biti nezakonita oziroma ne pomeni nedovoljenega posega v delavčevo osebno sfero. Prav tako delodajalec utemeljeno zahteva, da poda delavec v razumnem roku pojasnilo, kje se je nahajal, če ga kontrolor bolniškega staleža ni našel doma.

Kot drugo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v spornih disciplinskih sklepih tožniku očitala tako hujšo kršitev iz 40. tč. 36. čl. svojega pravilnika o disciplinski odgovornosti, ki pokriva dve vrsti ravnanj, to je zlorabo bolniškega staleža oziroma zlorabo odsotnosti z dela zaradi bolezni in opustitev zdravljenja v smislu zdravnikovih navodil, kar je imelo za posledico podaljšanje bolezenskega dopusta oziroma zavlačevanje delne ali popolne nezmožnosti za delo, kot kršitev iz 9. tč. 62. čl. pravilnika, to je zlorabo pravic do bolezenskega dopusta. Zloraba bolezenskega dopusta ni vezana zgolj na pridobitno dejavnost, temveč je mogoče pri toženi stranki za zlorabo šteti vsako dejavnost delavca med bolniškim staležem, ki jo delavec opravlja izven bolniškega reda, kot ga določa tožena stranka v 99. in 100. čl. svojega pravilnika o delovnih razmerjih.

Glede na povedano pomeni daljša odsotnost tožnika od doma dne 5.9.1999 in njegova takratna aktivna udeležba na ribiškem tekmovanju evidentno kršitev toženkinega bolniškega reda in po oceni pritožbenega sodišča evidentno zlorabo pravic do bolezenskega dopusta, podobno pa velja tudi za večurno zadrževanje tožnika v gostilni dne 9.9.1999 ter dopoldansko in popoldansko zadrževanje tožnika med ribiči ob vodi ter sodelovanje pri ribarjenju (učenje mlajšega ribiča muharjenja) dne 10.9.1999. Tožnik ni izkazal, da bi mu navodila za takšna ravnanja predpisal zdravnik, brez posebnih zdravniških navodil pa bi se moral tožnik v navedenih dneh oziroma v navedenem času nahajati doma. Tako je po mnenju pritožbenega sodišča tožena stranka za vsa navedena ravnanja tožniku utemeljeno očitala hujšo disciplinsko kršitev zlorabe pravic do bolezenskega dopusta, ki že sama po sebi pogojuje izrek disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja. Ker je bil tožnik v času spornih kršitev v pogojni dobi, so bili tako izpolnjeni pogoji za preklic pogojne odložitve že pred tem, to je dne 3.6.1999, izrečenega pogojnega disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja (2. odst. 40. čl. ZDR - Ur. l. RS št. 14/90, 5/91, 71/93). Tako se izkaže, da sta bila sporna sklepa zakonita in to ne glede na novosti, ki jih tožena stranka navaja v pritožbi (domnevno opravljanje čuvajske službe v spornih dneh).

Glede na povedano je pritožbeno sodišče na pritožbo tožene stranke v skladu s 4. tč. 358. čl. ZPP sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikov zahtevek, vključno z zahtevkom za povračilo stroškov postopka, kot neutemeljen zavrnilo.

Ob gornji rešitvi se je tožnikova pritožba izkazala za neutemeljeno.

Ker v sporih o prenehanju delovnega razmerja delodajalec trpi svoje stroške postopka ne glede na izid spora, tožena stranka ni bila opravičena do povračila pritožbenih stroškov, na prvi stopnji pa tožena stranka stroškov niti ni priglasila.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 940/2009
• VDSS sodba Pdp 903/2010
• VDSS sodba Pdp 1216/2011