<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Kazenski oddelek

VSL sodba I Kp 461/2000
ECLI:SI:VSLJ:2000:I.KP.461.2000

Evidenčna številka:VSL21679
Datum odločbe:05.07.2000
Področje:kazensko materialno pravo
Institut:pogojna obsodba - preklic

Jedro

Sodišče druge stopnje ni ugodilo nadaljnemu predlogu državne tožilke po preklicu pogojne obsodbe, ker je glede na podatke spisa, v katerem je bila obdolžencu izrečena pogojna obsodba za povsem druga kazniva dejanja, storjena pred petimi leti, ocenilo, da bi tudi v primeru, če bi sodišče takrat vedelo za to kaznivo dejanje, za katero se mu sedaj sodi, obdolžencu izreklo pogojno obsodbo, saj je sodišče razpolagalo s podatki o več kazenskih postopkih zoper obdolženca.

 

Izrek

Pritožbi državne tožilke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obdolženemu N. L. po členu 303/II KZ izreče kazen 2 (dva) meseca zapora. Pogojna obsodba, ki je bila obdolžencu izrečena za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po členu 245/I KZ SFRJ in omogačanje uživanja mamil po členu 246/I KZ SFRJ s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. K 32/97 v zvvzi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Kp 342/98 z dne 16.6.1998 in v kateri je bila obdolžencu določena enotna kazen pet mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let, se ne prekliče. Obdolžencu se čas prestajanja te kazni ne všteje v preizkusno dobo, določeno s pogojno obsodbo. Obdolženec se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega N. L. spoznalo za krivega kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge javne varnosti po členu 303/II in I KZ. Izreklo mu je pogojno obsodbo in mu za to kaznivo dejanje določilo kazen pet mesecev zapora, nato pa preklicalo pogojno obsodbo, ki je bila obdolžencu izrečena za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po členu 245/I KZ SFRJ in kaznivo dejanje omogočanje uživanja mamil po členu 246/I KZ SFRJ s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. K 32/97 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Kp 342/98 z dne 16.6.1998 in mu enotno kazen pet mesecev zapora štelo kot določeno ter mu po določilih o steku izreklo enotno kazen devet mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let. Obdolženca je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka. Proti tej sodbi je državna tožilka vložila pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlagala ugoditev pritožbi tako, da sodišče druge stopnje spremeni izpodbijano sodbo tako, da obdolžencu za kaznivo dejanje po členu 303/II in I KZ izreče zaporno kazen ter prekliče pogojno obsodbo in nato izreče enotno kazen. Višja državna tožilka iz Ljubljane O. Š. K. je v mnenju, podanem po določbi člena 445/II ZKP, predlagala ugoditev pritožbi. Pritožba je delno utemeljena. Izpodbijana sodba nima kršitev zakona, na katere mora sodišče druge stopnje po določilu člena 383/I ZKP paziti po uradni dolžnosti. Državna tožilka v pritožbi utemeljeno opozarja, da obteževalne okoliščine na strani obdolženca, to je predkaznovanost za različna kazniva dejanja ter predvsem podatki o predkaznovanost obdolženca pri sodniku za prekrške zaradi prekrškov zoper javni red in mir pred storitvijo tega kaznivega dejanja in tudi po letu 1997, pri obdolžencu ne opravičujejo pozitivne prognoze in s tem izreka pogojne obsodbe kot sankcije opominjevalne narave. Zato ima državna tožilka prav, ko predlaga, da je obdolžencu potrebno za napad na pooblaščeno osebo v zavodu za prestajanje kazni izreči zaporno kazen in je sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je obdolženemu N. L. izreklo zaporno kazen. Okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe navedlo kot olajševalne na strani obdolženca, je upoštevalo pri odmeri kazni. Glede na težo kaznivega dejanja ter stopnjo krivde in okoliščine (mladost ob storitvi, delno priznanje) mu je izreklo kot primerno kazen dva meseca zapora. Nadaljnemu predlogu državne tožilke po preklicu pogojne obsodbe pa ni ugodilo, ker je glede na podatke v spisu Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. K 32/97 ter sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 16.6.1998 v tej zadevi ocenilo, da bi bila obdolžencu za kaznivi dejanji po členu 245/I in 246/I KZ SFRJ, storjeni v letu 1993, izrečena pogojna obsodba tudi v primeru, če bi sodišče takrat vedelo za to kaznivo dejanje z dne 20.2.1997, za katero se mu sedaj sodi, saj je sodišče razpolagalo s podatki o več kazenskih postopkih zoper obdolženca. Odločitev sodišča druge stopnje, da se pogojna obsodba ne prekliče in da se kazen zapora ne všteje v preizkusno dobo, temelji na določilih člena 53/I in II in 52/IV KZ. Obdolženec nima nobenih sredstev za preživljanje, je brez premoženja, sedaj prestaja zaporno kazen po drugi sodbi, zato ga je sodišče druge stopnje oprostilo plačila povprečnine kot stroškov pritožbenega postopka, saj je ocenilo, da bi bilo s plačilom le-teh ogroženo preživljanje obdolženca.

 


Zveza:

KZ člen 52, 52/4, 53, 53/1, 53/2, 52, 52/4, 53, 53/1, 53/2. ZKP člen 375, 375/2, 386, 390, 375, 375/2, 386, 390.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NDExMA==