<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Celju
Civilni oddelek

VSC sklep Cp 1269/99
ECLI:SI:VSCE:2000:CP.1269.99

Evidenčna številka:VSC00565
Datum odločbe:17.05.2000
Področje:civilno procesno pravo
Institut:sodba na podlagi pripoznave - preklic

Jedro

Po določbi čl. 316/4 ZPP se lahko pripoznava tožbenega zahtevka prekliče do izdaje sodbe. Izdajo sodbe ureja 321. čl. ZPP. Sodba se lahko (in se praviloma) mora izdati - razglasiti ustno, takoj po končani glavni obravnavi. Če pa je sodišče ni razglasilo ustno, pa postane perfektna šele, ko je vročena strankam. Zato lahko stranka prekliče pripoznavo v primeru, ko sodba ni bila ustno razglašena, vse do vročitve, ki se šteje za pisno razglasitev.

 

Izrek

Pritožbi se u g o d i in se sodba na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i in v r n e sodišču v ponovno obravnavo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave v celoti ugodilo zahtevku tožeče stranke. Iz obrazložitve te sodbe izhaja, da je toženec pripoznal tožbeni zahtevek, sodišče je ugotovilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, zato je v skladu z določbo 316. člena ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Tožena stranka J. V. se je zoper sodbo pravočasno pritožil in uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V pritožbi navaja, da je toženec na glavni obravnavi res pripoznal tožbeni zahtevek, vendar pa je to pripoznavo z vlogo z dne 14. 9. 1999 preklical in ker do preklica te pripoznave sodišče še ni izdalo sodbo, ker sodbe še ni moglo izdati, je takšen preklic veljaven. Meni, da sodišče takrat sodbe ni moglo izdati, saj na razpravi ni bil navzoč V. V., ki tudi ni pripoznal zahtevo tožnika razen tega pa je njegova izjava o pripoznavi tudi dana v zmoti zaradi duševnega stanja, v katerem se je nahajal zaradi svoje bolezni in obstaja tudi pritožbeni razlog iz III. odst. 338. člena ZPP. Predlaga, da se izpodbijana sodba in zadeva pošlje sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo,v katerem predlaga, da se toženčeva pritožba zavrne kot neutemeljena. Pritožba je utemeljena. Tožnik je s tožbo, ki jo je vložil 24. 10. 1996 zahteval od tožencev, da mu izstavijo listino, na podlagi katere bo lahko opravil geodetsko odmero in odpis gornjega dela parcele št. ..., vpisane v vložku št. ... k.o. O., saj je lastnik tega dela parcele. Vsi toženci, razen pritožitelja J. V. so tožniku priznavali to pravico. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 14. 2. 1997 ugodilo tožnikovemu zahtevku, vendar pa je bila na pritožbo J. V. sodba razveljavljena iz razlogov, ker sodišče prve stopnje ni natančno ugotovilo predmeta zahtevka. Po razveljavitvi te sodbe je nato sodišče zasliševalo priče in določilo izvedenca geometra, ki je podal izvedeniško mnenje in izdelal geometrski načrt. Sodišče je po izvedbi teh dokazov 9. 9. 1999 opravilo glavno obravnavo, ki pa so se je udeležili tožnik in pooblaščenec, prvotožena stranka (J.V.) in njegov pooblaščenec R.M. (bivši odvetnik) in pa tretjetožena stranka (V. P.). Iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je toženec pripoznal tožbeni zahtevek in je nato sodišče z datumom 9. 9. 1999 izdalo sodbo na podlagi pripoznave, ki jo je odposlalo strankam 14. 9. 1999, toženec pa jo je prejel 23. 9. 1999. Na sodišče je prišel toženčev preklic pripoznave, ki je bil odposlan priporočeno po pošti 14. 9. 1999. Toženec je 1. 10. 1999 vložil priporočeno po pošti tudi pritožbo zoper sodbo na podlagi pripoznave. Po 316. členu ZPP izda sodišče, če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi. III. odst. določa, da se izdaja sodbe lahko odloži, če je treba, da se o okoliščinah iz II. odst. tega člena poprej dobijo obvestila. Po IV. odst. pa lahko pripoznavo tožbenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi prekliče tožena stranka tudi brez privolitve tožeče stranke do izdaje sodbe. Samo izdajo sodbe pa ureja 321. člen ZPP. Sodba se praviloma izda na naroku, na katerem je bila glavna obravnava končana s tem, da se razglasi. Takoj po koncu glavne obravnave izda senat sodbo, ki jo razglasi predsednik senata, oz. izda takšno sodbo sodnik. Po II. odst. 321. člena pa lahko sodišče tudi odloči, da bo sodbo izdalo pisno. V tem primeru pa je sodba izdana takrat, ko stranka sprejme pismeno sodbo. Ker je tožena stranka preklicala pripoznavo pred prejemom sodbe in ker iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 9. 9. 1999 izhaja, da sodišče prve stopnje sodbe ni razglasilo po končani glavni obravnavi, je torej pomembno, kdaj se v takšnem primeru šteje, da je sodba izdana. Kot izhaja iz določbe čl. 321 ZPP, pomeni izdati sodbo, določiti njeno vsebino.Sodba je kot sodni akt perfektna šele z razglasitvijo - ta pa je ali ustna ali pa pismena. Šele z razglasitvijo sodbe postane sodba spoznavna za zunanji svet in kot taka perfektna. Z razglasitvijo začnejo učinki, ker je sodišče od takrat dalje nanjo vezano. Razglasitev sodbe (pisna ali ustna) je torej konstitutivni del sodnega akta. Ker je toženec v skladu z določbo čl. 316/IV ZPP v času do izdaje sodbe, torej do razglasitve, preklical pripoznavo, je bilo treba sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti sodišču v ponovno obravnavanje. Glede na to pa pritožbeno sodišče pritožbo toženca ni obravnavalo.

 


Zveza:

ZPP člen 316, 316/4, 321, 316, 316/4, 321.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01MzU4NA==