Sodba VIII Ips 455/2006

Jedro

Obvestila o prenehanju delovnega razmerja ni mogoče šteti za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nepodpisa ponujene nove pogodbe o zaposlitvi ni mogoče šteti za utemeljen odpovedni razlog.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo obvestilo tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožniku, ugotovilo, da mu je tožena stranka nezakonito zaključila delovno knjižico in ga odjavila iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, da mu delovno razmerje ni prenehalo in še traja po pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 11. 2000 za delovno mesto delovodja za nedoločen čas. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in mu ponuditi v podpis pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi in preostali delovni zmožnosti, vpisati delovno dobo in od 15.10.2004 obračunati in izplačati plačo. Ugotovilo je, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki za nedoločen čas od 15.6.1999 dalje in je nazadnje 1.11.2000 sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto delovodje. Dne 17.2.2001 je imel delovno nezgodo, zaradi katere mu je bila priznana III. kategorija invalidnosti. Po odločbi ZPIZ ni več sposoben za svoje delo delovodje, je pa z omejitvami zmožen opravljati drugo ustrezno delo. Tožena stranka je ponudila tožniku drugo delo oziroma drugo pogodbo o zaposlitvi, ki je tožnik ni podpisal. Dne 13.10.2004 je tožena stranka poslala tožniku obvestilo o prenehanju delovnega razmerja z dnem 15.10.2004. Sodišče je presodilo, da delodajalec, ki po 101. členu ZPIZ-1 odpove pogodbo o zaposlitvi delovnemu invalidu iz razloga invalidnosti, mora invalidu sočasno z odpovedjo ponuditi sklenitev nove pogodbe. Pogodbo pa lahko odpove le na način in po postopku, ki je določen v 102. do 105. členu ZPIZ-1. Ker pa se te določbe v spornem času še niso uporabljale, invalidu še ni bilo možno redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi ugotovljene invalidnosti ali iz poslovnega razloga.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Zavrnilo je pritožbene navedbe o nepravočasnosti vložitve tožbe. Tožniku je delovno razmerje prenehalo na podlagi obvestila z dne 13.10.2004, zato je tožba, vložena 4.11.2004 vložena pravočasno. Zmotno je opozarjanje tožene stranke na spremenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki je bila ponujena tožniku dne 21.7.2004, saj tožnik ne izpodbija pogodbe o zaposlitvi, temveč nezakonitost prenehanja delovnega razmerja. Sodišče je odločilo o vseh tožbenih zahtevkih in pravilno odločilo tudi, da ostane v veljavi obstoječa pogodba o zaposlitvi za delovno mesto delovodje. Kolikor tožena stranka takega delovnega mesta nima več, je dolžna tožniku po reintegraciji ponuditi zaposlitev na ustreznem delovnem mestu. Zoper pravnomočno drugostopno sodbo je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka o vročanju in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z odločitvijo sodišča, da je obvestilo o prenehanju delovnega razmerja z dne 13.10.2004 akt delodajalca, s katerim je odločil o pravici delavca. Z obvestilom je tožena stranka zgolj podala svojo ugotovitev o prenehanju delovnega razmerja tožniku na podlagi dejstva, da le-ta ni vrnil podpisanega predloga pogodbe o zaposlitvi, prejetega 22.7.2004. Zato bi bilo treba rok za vložitev tožbe šteti od 22.7.2004 dalje. Sodišči sta prezrli, da je tožnik predlog pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pomožni monter z dne 6.7.2004 podpisal in je pogodba priložena tožbi.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje.

Revizija je samostojno in izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži le iz izrecno navedenih razlogov, ki jih mora revident navesti in utemeljiti kot take. Pri tem se ne more sklicevati na "svoje navedbe tekom postopka pred sodiščem prve in druge stopnje".

Glede na revizijske navedbe je izpodbijana sodba za toženo stranko sporna predvsem v dvojem: glede pravočasnosti vložitve tožbe in glede odločitve o "materialnem" zahtevku tožnika. Tako kot je mogoče razumeti utemeljitev revizije, se pojem "materialni zahtevek" nanaša na odločitev o plači, točneje na to, da tožniku pripada plača za delovno mesto pomožni monter in ne delovodja.

Predmet spora je prenehanje delovnega razmerja. Delovno razmerje, ki je sklenjeno s pogodbo o zaposlitvi, lahko preneha le z odpovedjo pogodbe iz zakonsko izrecno navedenih razlogov (75. člen Zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 42/02 - ZDR). Med temi razlogi ni nepodpisa predloga nove oziroma spremenjene pogodbe o zaposlitvi. Po izrecni določbi tretjega odstavka 47. člena ZDR se pogodba spremeni oziroma velja nova pogodba le, če na to pristane tudi nasprotna stranka. Če ne pristane, ostaja v veljavi nespremenjena oziroma prejšnja pogodba o zaposlitvi in velja, dokler jo katera od strank veljavno ne odpove.

Iz "sklepa o spremembi pogodbe o zaposlitvi" z dne 6.7.2004, na katerega se sklicuje tudi obvestilo o prenehanju delovnega razmerja z dne 13.10.2004 izhaja, da naj bi tožniku prenehalo delovno razmerje, če ne bo podpisal predloga nove pogodbe o zaposlitvi. Sklep se sicer sklicuje na 101. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 in nasl. - ZPIZ-1) in ne na kakšen drug (na primer poslovni) razlog. Toda določba 101. člena ZPIZ-1 je drugačna. Delodajalec po tej določbi lahko odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, sočasno pa delavcu - invalidu ponudi sklenitev nove pogodbe za ustrezno delovno mesto (tretji odstavek 101. člena ZPIZ-1). Bistveno je torej, da mora izrecno biti dana odpoved, ki učinkuje v vsakem primeru: če delavec sprejme ali ne ponudbo nove pogodbe. Razlika je le v tem, da ob sprejemu ponudbe delavec nadaljuje z delovnim razmerjem po novi pogodbi o zaposlitvi, ob nesprejemu pa mu delovno razmerje preneha brez pravice do odpravnine ob minimalnem odpovednem roku (šesti odstavek 101. člena ZPIZ-1).

Po določbi tretjega odstavka 204. člena ZDR lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, v roku 30 dni od dneva vročitve (odpovedi) oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice. Ker tožena stranka pogodbe o zaposlitvi ni odpovedala, gre torej za drug način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, o čemer je bil tožnik obveščen šele z obvestilom z dne 13.10.2004. Tožba, vložena dne 4.11.2004, je zato pravočasna.

Po določbi 11. člena ZDR se glede sklepanja pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila civilnega prava, kolikor z ZDR ni drugače določeno. To pomeni, da je smiselno treba upoštevati tudi določbe Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 - OZ) o tem, kdaj je pogodba sklenjena (15. člen OZ), o ponudbi (22. člen OZ) in o sprejemu ponudbe (28. člen OZ). V spisu je res pogodba o zaposlitvi z dne 6.7.2004 (priloga A17), ki je podpisana s strani tožnika. To pogodbo je tožnik priložil k tožbi, kjer pa je tudi izrecno navedeno, da "tožnik ponujene pogodbe ni priložil dopisu", torej da je ni podpisane vrnil toženi stranki. Tožnik se namreč s ponujeno pogodbo ni strinjal (dopis tožnika toženi stranki z dne 12.7.2004, priloga A18), zato podpisa na pogodbi, ki toženi stranki ni bila poslana, ni mogoče šteti za sprejem ponudbe. Ker soglasja volj za sklenitev pogodbe z dne 6.7.2004 očitno ni bilo, ta pogodba ni bila sklenjena.

Navedeno pomeni, da še vedno velja pogodba o zaposlitvi z dne 1.11.2000 za delovno mesto delovodja za nedoločen čas. Dokler ta pogodba ne bo spremenjena ali odpovedana na zakonit način, je tožnik upravičen do nadomestila plače za čas, ko ne dela v skladu s to pogodbo.

Obvestila o prenehanju delovnega razmerja z dne 13.10.2004 ni mogoče šteti za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka sama ga očitno sploh ne šteje za odpoved, čeprav je imelo za tožnika to obvestilo določene posledice že zato, ker je z njim določen datum prenehanja delovnega razmerja, torej trajanje odpovednega roka. Druge oziroma drugačne odpovedi pa tožena stranka ni dala. Kot je bilo že navedeno nepodpisa ponujene nove pogodbe o zaposlitvi ni mogoče šteti za utemeljen odpovedni razlog. Zato tudi "sklepa o spremembi pogodbe o zaposlitvi" z dne 6.7.2004 ni mogoče šteti za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iz sklepa izrecno izhaja, da gre za "ponudbo" nove pogodbe o zaposlitvi, delavcu daje rok, da se o njenem podpisu izjasni in če ponujene pogodbe ne po podpisal, "mu preneha delovno razmerje".

Tožena stranka bi tožniku sicer lahko odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s 116. členom ZDR oziroma 101. členom ZPIZ-1 in 40. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 63/04 in nasl. - ZZRZI), torej če tožnik ne bi sprejel druge ustrezne zaposlitve pri toženi stranki ali pri drugem delodajalcu. Toda tožena stranka ni postopala na tak način, saj tožniku pogodbe o zaposlitvi ni odpovedala iz razloga invalidnosti, temveč zaradi nepodpisa nove pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje se pri tem sicer neutemeljeno sklicuje na postopek po 102. do 105. členu ZPIZ-1, ki ureja postopek odpovedi zaradi invalidnosti brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi in se v letu 2004 še ni uporabljal.

Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani, in je odločitev nižjih sodišč materialno pravno pravilna in zakonita, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 143/2008
• VDSS sodba Pdp 180/2009
• Sodba VIII Ips 233/2012