Sodba VIII Ips 279/2005

Jedro

Ker je tožena stranka s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi opravljanja pripravništva, pripravništva pa mu dejansko ni zagotovila, pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razlogov na strani tožene stranke ni bila zakonita in se zato šteje, da je tožnik sklenil delovno razmerje za nedoločen čas.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot neutemeljen zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev dokončne odločbe tožene stranke z dne 15.10.2001 v zvezi s prvostopnim sklepom direktorja o prenehanju tožnikovega delovnega razmerja s 1.7.2001. Zavrnilo je tudi zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja po tem datumu za nedoločen čas in vrnitev tožnika nazaj na delo. Hkrati pa je ugodilo tožbenemu zahtevku, da je dolžna tožena stranka tožniku omogočiti pripravništvo na delovnem mestu prodajalca in opravljanje pripravniškega izpita. Takšno odločitev je sprejelo na podlagi ugotovitve, da je tožnik pri toženi stranki sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi opravljanja pripravništva, ki je potekla s 30.6.2001, vendar mu tožena stranka pripravništva dejansko ni omogočila.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v ugodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pritožbi tožnika pa ugodilo in v zavrnilnem delu sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikovemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Ob ugotovitvi, da je bila med strankama sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas zaradi opravljanja pripravništva in da tožena stranka tožniku pripravništva v tem času dejansko ni omogočila, je prišlo do zaključka, da je bilo delovno razmerje za določen čas sklenjeno v nasprotju z zakonom ter je zato prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožena stranka iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04), ker se tudi samo ni opredelilo do dokazov, glede katerih ugotavlja takšno ravnanje prvostopnega sodišča. Vztraja, da je tožniku omogočila opravljanje pripravništva, s tem da je bil tožnik kot pripravnik neuspešen. Ne glede na to pa zanika, da bi bila pogodba o zaposlitvi s tožnikom za določen čas sklenjena nezakonito, saj je opravljanje pripravništva zakoniti razlog za sklenitev takšne pogodbe. Sodišču očita, da je tožniku najmanj preuranjeno dosodilo pravice iz delovnega razmerja vključno s prisojenim nadomestilom plače vse do poziva na delo na podlagi pravnomočne sodbe in s tem dejansko kršilo zakonske določbe o odmeri popolne odškodnine, saj bi moralo predhodno ugotoviti, ali ni imel tožnik zaradi prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki dohodkov iz drugih naslovov oziroma ni pridobil pravic iz delovnega razmerja pri drugih delodajalcih.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno pred nižjim sodiščem in je bilo podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

Ob pravni presoji, da je tožnik s toženo stranko sicer sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kot je to zatrjevala tožena stranka, se je sodišče posredno tudi opredelilo do enodnevnega zamika datuma na enem od izvodov pogodbe in do izpolnitve obrazca Prijave - odjave zaposlitve ter ta dejstva štelo v bistvu za pravno nepomembna. Tako ni bila podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Glede na to, da je revizijsko sodišče vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, ni moglo upoštevati revizijskih navedb, da je tožena stranka v času zaposlitve tožniku omogočila pripravništvo. Ob ugotovitvi, da ga je ob nastopu dela seznanila le z materiali in načinom dela, kar spada v okvir uvedbe v delo vsakega novo zaposlenega delavca, revizijsko sodišče soglaša s pravno presojo, da tožniku pripravništvo ni bilo omogočeno v skladu z 11. členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPGd - Ur. l. RS, št. 40/97), ki velja tudi za toženo stranko. Brez določitve mentorja, programa pripravništva in zagotovitve možnosti opravljanja pripravniškega izpita o pripravništvu glede na gornje določbe SKPGd ni mogoče govoriti.

Opravljanje pripravništva se uvršča med usposabljanje in izpopolnjevanje za delo v smislu določb 8. alineje 17. člena Zakona o delovnim razmerjih (ZDR/90 - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) tako, da se zaradi pripravništva lahko zakonito sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas. Vendar je v tem primeru sodišče ugotovilo, da toženka kljub sklenitvi takšne pogodbe o zaposlitvi tožniku pripravništva ni zagotovila. Razlog, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena za določen čas, iz razlogov na strani tožene stranke torej ni bil izpolnjen. Zato sodišče soglaša s presojo, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito in se zato v skladu s 1. odstavkom 18. člena ZDR/90 šteje, da je tožnik pri toženi stranki sklenil delovno razmerje za nedoločen čas. Odločitve sodišča, da mu je še vedno dolžna zagotoviti opravljanje pripravništva, kot se je zavezala v pogodbi o zaposlitvi, tožena stranka v reviziji posebej ne izpodbija.

Glede dosojenja pravic iz delovnega razmerja, vključno s plačilom nadomestila plače vse do vrnitve tožnika na delo, sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni dokazala, da bi imel tožnik zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja druge dohodke ali v vmesnem obdobju pridobil pravice iz delovnega razmerja pri drugih delodajalcih. Zato odločitev sodišča ni v nasprotju z določbami 190. člena ob spornem prenehanju delovnega razmerja veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) o popolni odškodnini, saj sodišče okoliščin, nastalih po povzročitvi škode, ne preverja in ugotavlja po uradni dolžnosti. Kolikor pa so takšne okoliščine nastale po zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje, jih bo lahko tožena stranka na podlagi določb 8. točke 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ - Ur. l. RS, št. 51/98 s kasnejšimi spremembami) uspešno uveljavljala tudi z ugovorom v izvršbi.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba in sklep VIII Ips 226/2003
• Sodba VIII Ips 10/2004
• Sodba VIII Ips 111/2005