<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sodba VIII Ips 407/2006
ECLI:SI:VSRS:2008:VIII.IPS.407.2006

Evidenčna številka:VS3003235
Datum odločbe:15.01.2008
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:disciplinski postopek - pobuda za začetek disciplinskega postopka - zahteva za uvedbo disciplinskega postopka

Jedro

Ker delavka K.D. ne sodi med tiste delavce, ki imajo pravico vložiti zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka (61. člen ZTPDR), njena prijava z dne 7.10.2002 pomeni samo pobudo za začetek disciplinskega postopka. Slednje pomeni, da zahteva za uvedbo disciplinskega postopka sploh ni bila vložena in je tožena stranka disciplinski postopek vodila brez ustrezne, zakonsko predvidene zahteve.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, razveljavilo sklepe tožene stranke z dne 8.11.2002 in 8.12.2002 o disciplinskem prenehanju delovnega razmerja tožnika, odločilo, da tožniku delovno razmerje 31.12.2002 ni prenehalo in da se nadaljuje, ugodilo tožnikovemu reintegracijskemu zahtevku in zahtevku za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za nazaj ter sklenilo, da mu je tožena stranka dolžna povrniti odmerjene stroške postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je tožena stranka izvedla disciplinski postopek zoper tožnika v skladu z zakonskimi določbami in ob upoštevanju določb branžne kolektivne pogodbe. Delavka K.D. je imela po položaju dolžnost skrbeti za disciplino v svoji skupini. Menila je, da bi bilo nesmiselno, da bi so direktor sam izdal zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, ker je bil pristojen za vodenje disciplinskih postopkov. To je razvidno iz aktov tožene stranke. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava.

V četrtem odstavku 82. člena Kolektivne pogodbe med delavci in družbami drobnega gospodarstva (KP - Uradni list RS, št. 6/2000), na katerega se sklicuje revizija, in ki je veljal v času vodenja disciplinskega postopka pri toženi stranki, je določeno, da je postopek, v katerem poslovodni organ odloča o disciplinski odgovornosti delavca, enak disciplinskemu postopku pred disciplinsko komisijo pri delodajalcu.

Disciplinski postopki so se po določbah Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/1989 in nadalj.) vodili po točno določenih pravilih, ki so vsebovala tudi pravico do obrambe delavca, zoper katerega je bil voden postopek. Ena od garancij za uspešno obrambo je bila tudi določba 61. člena o tem, da se disciplinski postopek začne na zahtevo, kdo lahko zahtevo vloži in določba 62. člena, da mora zahteva biti obvezno poslana delavcu. Disciplinskega postopka ni mogel pričeti vsak delavec, je pa lahko vsak delavec vložil pobudo za začetek disciplinskega postopka. Zato je pravilen zaključek sodišča, ko tožena stranka ni dokazala, da delavka tožene stranke K.D. sodi med delavce, ki imajo pravico vložiti zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, da njena prijava z dne 7.10.2002 pomeni samo pobudo za začetek disciplinskega postopka. To pomeni, da zahteva za uvedbo disciplinskega postopka sploh ni bila vložena in je tožena stranka disciplinski postopek vodila brez ustrezne, zakonsko predvidene zahteve. Ker se tudi glede na sodno prakso delavčeva disciplinska odgovornost lahko ugotavlja samo na podlagi v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka opisanega konkretnega ravnanja, postopek ni bil zato voden v skladu z določili 61. in 62. člena ZTPDR in je zato, kot je pravilno odločilo sodišče, nezakonit (podobno na primer že v sodbi VSRS VIII Ips 252/98 z dne 2.3.1999).

Ker je v KP določeno, da se postopek, v katerem kot disciplinski organ odloča poslovodni organ, vodi enako, kot postopek pred disciplinsko komisijo, je odveč začudenje tožene stranke nad tem, da mora sam poslovodni organ disciplinski postopek uvesti z zahtevo, in jo pošiljati sebi. Pri tem spregleda, da je namen zahteve predvsem, da se z obdolžitvami seznani delavec in se lahko pripravi na obrambo. Namen postopkovnih določil pa je, da se disciplinske postopke v vseh primerih izvaja enako. Prav prilagajanje postopkovnih pravil je v obravnavanem primeru tisto, ki je povzročilo nezakonitost postopka.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.


Zveza:

ZTPDR člen 61, 62. Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva člen 82.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNzAxOA==