Sklep VIII Ips 16/2005

Jedro

Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka mora vsebovati opis dejanj in elementov očitanih kršitev ter njihovo časovno opredelitev.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita v delu, ki se nanaša na drugi odstavek 1. točke ter 2., 3. in 5. točko izreka prvostopne sodbe in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena kot profesorica strokovno teoretičnih predmetov. V letu 2002 ji je bil zaradi očitanih kršitev delovnih obveznosti izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je odločitev disciplinskih organov spremenilo tako, da je disciplinski postopek za dve hujši kršitvi delovnih obveznosti ustavilo, tožnico spoznalo za odgovorno ene lažje in ene hujše kršitve delovnih obveznosti in ji izreklo disciplinski ukrep javni opomin. Disciplinski postopek je ustavilo zato, ker tožena stranka ne v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka ne v odločbah o izrečenem disciplinskem ukrepu, ni natančno opredelila časa, v katerem naj bi bile kršitve storjene. Čas storitve je bil opredeljen le s šolskim letom 2001/2002, kar sodišču onemogoča presojo, ali je bil disciplinski postopek uveden, voden in dokončan v zakonsko predpisanih rokih.

Tožena stranka ni navedla, kdaj bi morala tožnica izpolniti svoje delovne obveznosti, niti ni opredelila, kaj so bili pričakovani rezultati dela. Nikjer ni bilo pojasnjeno, kolikšen je zadosten obseg dela oziroma kaj bi morala tožnica predelati in česa od tega ni predelala.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo, na pritožbo tožnice pa je sodbo sodišča prve stopnje deloma spremenilo glede odločitve o denarnem zahtevku in v zavrnilnem delu. Glede odločitve o ustavitvi disciplinskega postopka za dve očitani kršitvi, se je strinjalo z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Ob taki odločitvi vprašanje kvalifikatornih okoliščin sploh ni bilo predmet sodne presoje.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in v posledici nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da 5. točka 66. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti vzgoje in izobraževanja (kolektivna pogodba) določa kot hujšo kršitev delovne dolžnosti, če delavec tri mesece zaporedoma iz neupravičenih razlogov ne dosega pričakovanih rezultatov. V zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka je bilo navedeno, da v šolskem letu 200-1/2002 tožnica ni dosegla pričakovanih rezultatov, ker večina dijakov 4f, ki jih je računovodstvo poučevala tožnica, ni opravila poklicne mature iz tega predmeta. Tožnica tako ni dosegla pričakovanih rezultatov od 1.9.2001 do dneva opravljanja poklicne mature dne 7. 6. 2002, kar je več kot zahtevane tri mesece. Pričakovani rezultati v procesu poučevanja pri toženi stranki so brez dvoma, da večina dijakov doseže pozitivne rezultate pri opravljanju mature. Pričakovani rezultat je torej takšno poučevanje določenega predmeta, da večina dijakov maturo tudi opravi. Ne gre za to, kaj je tožnica napačno storila ali ravnala, temveč to, da ni izvrševala temeljne funkcije celotnega izobraževalnega procesa. S tem, ko so samo trije dijaki od šestnajstih pozitivno opravili poklicno maturo iz predmeta računovodstvo, je bil ogrožen in bi bil tudi bistveno moten vzgojno izobraževalni proces, če tožnica ne bi bila odstranjena z delovnega mesta in ne bi tožena stranka s pomočjo ostalih učiteljev poskrbela za dodatno izobraževanje dijakov pred jesenskim rokom poklicn mature. Ta kvalifikatorna okoliščina je bila navedena že v zahtevi za uvedbo postopka, le z drugimi besedami, kot jih vsebuje 89. člen ZDR.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP)

vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Tožena stranka revizijskega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ne uveljavlja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

Tožena stranka sicer vlaga revizijo zoper izpodbijano sodbo v celoti. Vendar izrecno navaja in obrazlaga le nasprotovanje odločitvi o ustavitvi disciplinskega postopka zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti po 1. in 5. točki 66. člena kolektivne pogodbe. Zato je revizijsko sodišče obravnavalo revizijo le v tem, izpodbijanem obsegu in glede odločitev, ki so nanjo neposredno vezane. Ni pa se spuščalo v odločitev v tistem delu, ki jo tožena stranka ne izpodbija (prvi odstavek 1. točke izreka prvostopne sodbe o odgovornosti za dve kršitvi in izrečeni ukrep javnega opomina), in v tistem delu, kjer tudi ne bi bila dovoljena (točka 4 izreka prvostopne sodbe glede odstranitve z dela).

Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

Temeljna načela v disciplinskem postopku so vsebovana tako v III.

poglavju (točka 7) Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nasl. - ZTPDR) in VI. poglavju Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR (1990)). V omenjenih zakonskih določbah je opredeljena pristojnost disciplinskih organov za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti in izrekanje ukrepov, njihova sestava, uvedba in izvedba disciplinskega postopka in delavčeve pravice v njem. Z njimi so določena procesna pravila in temeljna postopkovna načela, ki so jamstvo za zakonitost postopka. Disciplinski postopek nima samo funkcije varovanja interesov delodajalca, temveč domnevnemu storilcu disciplinske kršitve tudi zagotavlja pravno varnost pred morebitno samovoljo in arbitrarnostjo. Predpisi o delovnih razmerjih zato ne prepuščajo disciplinskim organom, da opravljajo procesna opravila na način, ki se jim zdi najbolj primeren, temveč predpisujejo za posamezna procesna opravila posebne oblike. Oblika je način opravljanja procesnih opravil in ima svoj namen. Strogo varovanje procesnih opravil ustvarja procesno zakonitost, s katero se uresničuje zakonitost pri ugotavljanju disciplinske odgovornosti. S procesnimi oblikami se zagotavlja pravilnost odločanja in stanje materialne resnice, z njimi se uresničujejo procesne garancije delavcev v postopku in jih varujejo pred neupravičenimi sankcijami.

Eden od bistvenih pogojev za zakonitost postopka je tudi zahteva, da morajo biti kršitve, ki so podlaga za uvedbo postopka pred disciplinsko komisijo vsebinsko, časovno in pravno opredeljene, ne samo zaradi individualizacije dejanja, temveč ker so na očitane storitve vezane tudi druge pravne posledice (nadaljevanje in ponavljanje kršitev, zastaranje, načelo "ne bis in idem", zagotavljanje učinkovite obrambe). Zato mora zahteva za uvedbo disciplinskega postopka vsebovati opis dejanj in elementov očitanih kršitev ter njihovo časovno opredelitev.

V zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka z dne 22. 7. 2002 (prilogi A1 in B36) je navedeno, kakšne kršitve se tožnici očitajo:

da snovi ni predelala v zadostnem obsegu, da bi dijake lahko ustrezno pripravila na maturo. Iz zahteve izhaja tudi, da taka ugotovitev izhaja iz pregleda dnevnika in dejstva, da so maturo opravili od šestnajstih le trije dijaki, dve pa pa na maturo nista pristopili, ker sta izjavili, da ne znata. Zahteva vsebuje tudi opredelitev časa, v katerem naj bi bila kršitev storjena: že več let, posebno pa v šolskem letu 2001/2002. Zahteva s tako vsebino ne daje podlage za ustavitev disciplinskega postopka zato, ker naj bi bila zahteva premalo določna.

Ob tem, da je čas, v katerem je tožnica nevestno opravljala svoje delo in ni dosegala pričakovanih rezultatov dela, jasno opredeljen najmanj kot šolsko leto 2001/2002, ni mogoče trditi, da v zahtevi ni časovne opredelitve. Ali taka opredelitev pomeni, da je bil disciplinski postopek izpeljan v okviru zakonskih rokov, pa je stvar odločitve o zakonitosti izpodbijanih disciplinskih sklepov.

V zahtevi res ni podrobneje navedeno, katere snovi od zahtevane tožnica ni predelala ali je ni predelala v zadostni meri. Je pa iz zahteve jasno, da to izhaja iz vpogleda v dnevnik o predelani snovi. Čeprav to v zahtevi ni zapisano, iz sklepa disciplinske komisije izhaja, da je primerjava lahko le snov, ki je predvidena z učnim načrtom. Nedvomno pa je v zahtevi navedeno, da je pričakovani rezultat dela učitelja najmanj to, da učenci (vsaj večina) uspešno opravi maturo, oziroma to, da učitelj predela vso snov po učnem načrtu najmanj v takem obsegu, da bi učenci lahko maturo opravili.

Ker za ustavitev disciplinskega postopka ni bilo podlage v zakonu, bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o pravilnosti in zakonitosti disciplinskih odločitev tudi glede navedenih dveh kršitev delovnih obveznosti. Zato je revizijsko sodišče v tem delu izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP). Predmet presoje bo pri tem tudi odločitev o zakonitosti izreka ukrepa prenehanja delovnega razmerja (vključno z vprašanjem t.i.

kvalifikatornih okoliščin), zato je revizijsko sodišče razveljavilo tudi odločitev o reintegracijskem zahtevku in o denarnih zahtevkih za čas od 3.10. 2002 dalje, posledično pa tudi izrek o stroških.

Izrek o revizijskih stroških je v skladu s tretjim odstavkom 163.

člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 116/2008
• Sodba VIII Ips 407/2006
• VDS sodba Pdp 1074/2002