Sodba VIII Ips 23/95

Jedro

Pogojna odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa je bila preklicana, ker je tožnik v času njenega trajanja storil hujšo kršitev delovnih obveznosti. Sodišče ne ponovi dokaznega postopka, ki je bil opravljen v organizaciji, če ne oceni, da je treba kakšno okoliščino, ki je pomembna za odločitev, natančneje ugotoviti. V takem primeru izvede dokaz, ki je potreben.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Toženec sam trpi stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepa disciplinske komisije toženca z dne 16.2.1993 o preklicu pogojne odločitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja in priznanje pravic iz delovnega razmerja od 18.3.1993 dalje, vrnitev tožnika na delo in povračila stroškov postopka. Ugotovilo je, da je tožnik 26.10.1992 neupravičeno odklonil dokončanje svojega dela, kar je hujša kršitev delovnih obveznosti zaradi česar je bil preklic pogojne odločitve izvršitve disciplinskega ukrepa zakonit. Sklep disciplinske komisije je bil potrjen s sklepom delavskega sveta z dne 16.3.1993. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

Proti odločbi sodišča druge stopnje je tožnik pravočasno vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da on ni povzročil spora z M. in da ni mogel v 10 minutah, kolikor je pred iztekom delovnega časa zapustil delovno mesto, opraviti vsega dela. S svojim ravnanjem ni storil hujše kršitve delovnih obveznosti. Zaradi predčasnega odhoda z dela tožencu tudi ni mogla nastati večja materialna škoda. Pavšalna navedba sodišča druge stopnje, da pomeni čistoča v delavnici splošno znano dejstvo, ni utemeljena in bi bilo treba ugotavljati ali bi zaradi tožnikove opustitve toženca lahko nastale večja materialna škoda. Pooblaščenec toženca, ki ga zastopa tudi pred sodiščem, je dejansko vodil postopek v organizaciji, diktiral je zapisnik in je bil tudi navzoč pri tajnem glasovanju. Zmotno je tudi stališče sodišča druge stopnje, da se v sodnem postopku preizkuša le zakonitost izpodbijanih sklepov. Sodišče bi moralo izvesti dokaze, ki jih je tožnik predlagal in na podlagi izvedenih dokazov odločiti o zahtevku. Tožnik ni priznal kršitve, ampak je le obrazložil, kako je prišlo do dogodka zaradi katerega je bil zoper njega začet postopek. Revizija je bila vročena Državnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in tožencu, ki je nanjo odgovoril (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90, ki se na podlagi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I in 54/1/94 smiselno uporablja kot republiški predpis).

V odgovoru na revizijo je toženec navajal, da je M. tožnika fizično napadel, ker je odklonil dokončanje dela. Sodišču ni bilo treba ponoviti dokaznega postopka. Če hodnik ne bi bil počiščen, bi bilo treba proizvodnjo prekiniti, zaradi česar bi nastala velika materialna škoda. Toženčev pooblaščenec je smel biti navzoč pri vodenju postopka, v fazi odločanja pa ni bil navzoč.

Revizija ni utemeljena.

386. člen zakona o pravdnem postopku določa, da revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizijski razlogi niso taki, da bi bilo mogoče na njihovi podlagi ugotoviti zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb postopka. Tožnik je v sodnem postopku izpovedal, da je z delom prenehal ob 21.50 uri, delovni čas pa je trajal do 22. ure. Predpostavljeni je zahteval, da delo opravi. Glede na to bi bil dolžan delati vsaj do 22. ure. Opravljanje dela je odklonil brez opravičenega razloga, kar je hujša kršitev delovnih obveznosti po 11. točki 32. člena pravilnika o pravicah, obveznostih in odgovornosti iz delovnega razmerja toženca, ki določa, da je taka kršitev neupravičena odklonitev dela ali delovnih nalog v rednem delu ali v delu preko polnega delovnega časa, če za to ni upravičenih razlogov. Po drugem odstavku 90. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list št. 14/90, 5/91 in 71/93) se pogojno odložena izvršitev disciplinskega ukrepa lahko prekliče, če delavec stori v pogojni dobi hujšo kršitev delovne obveznosti. Hujšo kršitev delovne obveznosti v pogojni dobi je tožnik storil, disciplinska komisija pa je pogojno odloženo izvršitev disciplinskega ukrepa preklicala v skladu z določili zakona. Materialno pravo zato ni bilo zmotno uporabljeno. Po obstoječi zakonski ureditvi se postopek o pravicah in obveznostih delavcev iz delovnega razmerja vodil v organizaciji oziroma pri delodajalcih in sodišča le presojajo zakonitost izdanih sklepov. Sodišča sicer lahko ponovno izvedejo dokazni postopek, ki je bil opravljen v organizaciji oziroma pri delodajalcu, vendar po lastni presoji, če menijo, da je treba kakšno, za odločitev pomembno okoliščino natančneje ugotoviti. Sodišče prve stopnje je zaslišalo ponovno le tožnika in ker njegova izpoved ni bila taka, da bi bilo treba pred sodiščem izvajati še druge dokaze, utemeljeno ni dodatno zaslišalo prič. Sodišče opravi celoten postopek le v odškodninskih sporih. Ni dokazov, da je toženčev pooblaščenec sodeloval pri odločanju, zato ni mogoče upoštevati revizijske navedbe, da je bil zaradi tega bistveno kršen postopek v organizaciji. Iz povedanega torej sledi, da tudi postopek ni bil bistveno kršen.

Ker revizijsko sodišče tudi po uradni dolžnosti ni ugotovilo nepravilne uporabe materialnega prava, niti bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 354. člena zakona o pravdnem postopku, je revizijo na podlagi določila 393. člena tega zakona zavrnilo kot neutemeljeno.

Toženec trpi sam stroške odgovora na revizijo, ker ti stroški niso bili potrebni (prvi odstavek 166. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena zakona o pravdnem postopku).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep VIII Ips 57/94
• Sklep VIII Ips 173/95
• Sklep in Sodba VIII Ips 181/95