<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sodba VIII Ips 416/2008
ECLI:SI:VSRS:2009:VIII.IPS.416.2008

Evidenčna številka:VS3003876
Datum odločbe:07.09.2009
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Pdp 655/2006
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - plačilo udeležbe na dobičku

Jedro

Sporazum o razveljavitvi oziroma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi iz 79. člena ZDR ne vpliva na pravice delavca, pridobljene na podlagi opravljanja dela do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na tej pravni podlagi, razen če niso te pravice v sporazumu izrecno drugače urejene. Tako tudi dejstvo, da je skupščina tožene stranke odločala o delitvi dobička po zaključnem računu za leto 2002 šele po sporazumnem prenehanju veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi, ne vpliva na tožnikovo pravico do udeležbe na dobičku iz naslova njegovega dela v letu 2002.

Obrazložitev

Reviziji se zavrneta.

Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

OBRAZLOŽITEV:

1. Tožnik je iz naslova udeležbe na dobičku za leti 2001 in 2002 na podlagi pogodbe o zaposlitvi zahteval skupno 9.808,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, s tem, da mu po obračunu davka in prispevkov eno tretjino letnih zneskov tožena stranka plača v denarju, dve tretjini pa v lastnih delnicah po določeni ceni delnice. Pred zaključkom obravnave pred sodiščem prve stopnje je tožnik svoj zahtevek iz naslova udeležbe na dobičku za posamezno poslovno leto zvišal na 9.134,02 EUR (za leto 2001) in na 10.347,86 EUR (za leto 2002). Hkrati je zahteval, da sodišče toženi stranki naloži pridobitev lastnih delnic in njihovo preknjižbo na tožnikov račun vrednostnih papirjev v vrednosti prisojenih zneskov. Sodišče prve stopnje je zvišanemu zahtevku glede navedenih glavnic in glede oblike plačila ugodilo.

2. Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožniku iz naslova udeležbe na dobičku v breme tožene stranke za leto 2001 dosodilo 3.044,67 EUR bruto in iz naslova udeležbe na dobičku za leto 2002 znesek 3.449,29 EUR bruto, višje zahtevke in izplačilo v obliki izročitve lastnih delnic pa zavrnilo. Ne glede na to, da je v sodbi označilo vrednost predmeta spora v višini 9.808,42 EUR, je sklenilo, da se revizija glede dosojenih zneskov in glede zavrnitve plačila v obliki izročitve lastnih delnic ne dopusti. Takšno odločitev je utemeljilo s tem, da dosojeni neto zneski iz naslova udeležbe na dobičku ne dosegajo vrednosti za dovoljenost revizije, prav tako pa ni po zakonu dovoljena revizija v zvezi z zahtevkom za izročitev delnic, razlogi iz prvega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) pa v zadevi niso podani.

3. Zoper sklep o nedopustitvi revizije sta pravočasno vložili pritožbi obe stranki v sporu. Vrhovno sodišče je s sklepom Dsp 4/2008 dne 28. 5. 2008 pritožbama ugodilo in sklep o nedopustitvi revizije razveljavilo, ker je ugotovilo, da je v zadevi revizija dovoljena že glede na določbe drugega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07), v zvezi s 1. točko 31. člena ZDSS-1. Na podlagi navedenega sklepa Vrhovnega sodišča sta tožnik in tožena stranka v skladu s četrtim odstavkom 32. člena ZDSS-1 dne 14. 7. 2008 (tožena stranka) in dne 16. 7. 2008 (tožnik) vložila vsak svojo revizijo.

4. Tožena stranka vlaga revizijo zoper ugodilni del pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče zmotno razlagalo sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki sta ga na podlagi 79. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) sklenili stranki dne 29. 4. 2003. Sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi je potrebno razlagati v smislu določb 111. člena Obligacijskega zakonika (OZ) o razvezi pogodbe. Nobena stranka po razvezi pogodbe nima več pravice zahtevati njene izpolnitve. Stranki sta ob sklenitvi sporazuma tudi izrecno uredili medsebojne pravice glede plačila odpravnine in plačila odškodnine za neizrabljen letni dopust, ne pa tudi sedaj spornih izplačil. Tožniku pravica do izplačila udeležbe na dobičku za leto 2002 v času sklenitve sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi in v času prenehanja njegove zaposlitve tudi sicer še ni mogla nastati, saj je bila vezana na korporacijsko pravno upravičenje iz dobička, iz katerega pravice nastanejo šele z ustrezno razdelitvijo dobička na skupščini družbe. Skupščina tožene stranke pa je o delitvi dobička za leto 2002 nesporno odločala šele po prenehanju tožnikove zaposlitve.

5. Tožnik vlaga revizijo zoper zavrnilni del pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v smislu 8. in 14. točke drugega odstavka ter prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, prečiščeno besedilo – Ur. l. RS, št. 73/07) in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je izrek izpodbijane sodbe sam s sabo v nasprotju, ker v njem ni odločeno o višini tožnikovega zahtevka, ki mu ga je dolžna tožena stranka izplačati v obliki lastnih delnic. Glede zavrnitve zahtevka, da si je dolžna tožena stranka zagotoviti lastne delnice za poplačilo tožnika, je sodišče zmotno razlagalo določbe prvega odstavka 240. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), da si takšnih delnic ne more zakonito zagotoviti. Dejansko pa je bil tožnik prepričan, da tožena stranka razpolaga z lastnimi delnicami, saj jih v nasprotnem primeru ne bi mogla izplačati tistim svojim delavcem s posebnimi pooblastili, ki jim je priznala udeležbo na dobičku v tej obliki. Tega tožena stranka ni nikoli zanikala in zato teh dejstev tožnik tudi ni posebej zatrjeval in dokazoval. Če je na pritožbo tožene stranke sodišče druge stopnje štelo, da razpolaganje tožene stranke z lastnimi delnicami ni ugotovljeno in da je to ovira za ugoditev tožnikovemu zahtevku, bi moralo na podlagi 355. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti, da bi se lahko ob sodelovanju tožnika ta dejstva razčistila na neposredni obravnavi pred sodiščem prve stopnje, ne pa da je samo „na pamet“ sklepalo, da ni dokazano, da je tožena stranka izplačevala dobiček tudi v delnicah in da je v ta namen razpolagala z lastnimi delnicami.

6. Reviziji sta bili na podlagi 375. člena ZPP vročeni nasprotni stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Tožnik je na revizijo tožene stranke odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

7. Reviziji nista utemeljeni.

8. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. Sodišče druge stopnje v izreku izpodbijane sodbe res ni posebej odločilo o višini zavrnjenih zneskov, katerih plačilo je tožnik zahteval v obliki izročitve lastnih delnic. Vendar je na podlagi odločitve o zneskih, ki jih je dolžna tožena stranka plačati tožniku, in odločitve o zavrnitvi tožnikovega zahtevka, da je tožena stranka dolžna izročiti lastne delnice z ustrezno preknjižbo le-teh, jasno, da je bil tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo določenih zneskov v obliki lastnih delnic v celoti zavrnjen. Zato izrek izpodbijane sodbe ne nasprotuje sam sebi v tem smislu, da se izpodbijana sodba ne bi dala preizkusiti, oziroma, da bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Z opredelitvijo, da je delavec s posebnimi pooblastili ob doseganju načrtovane donosnosti vloženega kapitala in drugih planskih ciljev lahko udeležen na dobičku do 15 % svoje letne plače in da se 2/3 tega lahko izplača v delnicah banke, niti pogodba o zaposlitvi tožnika z dne 24. 6. 1998 v svojem 9. členu in niti kriteriji za sklepanje pogodb o zaposlitvi delavcev s posebnimi pooblastili pri toženi stranki sama na sebi ne določata iztožljive pravice delavca do te udeležbe. Na tak način je bila določena le možnost take udeležbe na dobičku, ki je bila odvisna od odločitve pristojnega organa, da tako udeležbo na dobičku (z njegovo ustrezno delitvijo) sploh omogoči in v načelu enakopravnega obravnavanja delavcev s posebnimi pooblastili pri tej udeležbi (praviloma na podlagi vnaprej znanih oziroma dalj časa enakopravno uporabljenih kriterijev).

11. Ker je bilo tudi izplačilo dobička iz naslova navedene udeležbe v obliki delnic tožene stranke opredeljeno le kot možnost, ne pa kot obveznost tožene stranke in ker tožnik ni niti izrecno zatrjeval in niti dokazal, da je tožena stranka v taki obliki udeležbo na dobičku tudi dejansko izplačevala, temveč je v tožbi izrecno zahteval, da sodišče toženi stranki naloži, da si zaradi izplačila dobička lastne delnice šele pridobi, je sodišče ob izdaji izpodbijane sodbe utemeljeno predpostavljalo, da tožena stranka z lastnimi delnicami ne razpolaga. Zato ni imelo razloga, da bi zaradi preverjanja razpolaganja z lastnimi delnicami sodbo sodišča prve stopnje v smislu določb 355. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V reviziji v tej zvezi očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ter z njo povezana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato nista podani.

12. Sodišče je utemeljeno zavrnilo zahtevek za plačilo dela dobička v obliki lastnih delnic že zato, ker taka izrecna zaveza tožene stranke iz pogodbe o zaposlitvi tožnika ne izhaja, hkrati pa tožnik ni dokazal, da bi nakazano možnost take oblike izplačila tožena stranka zagotovila drugim delavcem s posebnimi pooblastili in da bi bil v primerjavi z njimi v tem smislu neenakopravno obravnavan. Sam zahtevek, da naj sodišče toženi stranki naloži pridobitev lastnih delnic, ni utemeljen tudi zato, ker tožnik ni upravičen zahtevati, na kak način naj si tožena stranka zagotovi sredstva za plačilo. Dejansko gre za zahtevek izven tožnikovih pravnih upravičenj.

13. V zvezi z revizijo tožene stranke sodišče ugotavlja, da razveljavitve pogodbe o zaposlitvi na podlagi pisnega sporazuma iz 79. člena ZDR ni mogoče razlagati v smislu razveze pogodbe iz 111. člena OZ, posebej če gre za enkratna obligacijska pogodbena razmerja. Za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi je značilno, da ne posega v pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, pridobljene do njene razveljavitve. Gre dejansko za prenehanje veljavnosti dotlej veljavno sklenjene in realizirane pogodbe o zaposlitvi. V primeru razveljavitve pogodbe o zaposlitvi po ZDR ne gre za to, da bi želeli stranki pogodbo razveljaviti zaradi razlogov, ki so obstajali v času sklenitve. Pogodba o zaposlitvi je bila veljavno sklenjena in se je izvrševala, v določenem trenutku njene veljavnosti pa se pogodbeni stranki dogovorita o njeni razvezi, se pravi o prenehanju, ki učinkuje za naprej (1). Sporazum o razveljavitvi oziroma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi iz 79. člena ZDR ne vpliva na pravice delavca, pridobljene na podlagi opravljanja dela do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na tej pravni podlagi, razen če niso te pravice v sporazumu izrecno drugače urejene. Tako tudi dejstvo, da je skupščina tožene stranke odločala o delitvi dobička po zaključnem računu za leto 2002 šele po sporazumnem prenehanju veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi, ne vpliva na tožnikovo pravico do udeležbe na dobičku iz naslova njegovega dela v letu 2002. V zvezi z razlago učinkov sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi tožnika z dne 29. 4. 2003 tako sodišče materialnega prava ni zmotno uporabilo.

14. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP obe reviziji kot neutemeljeni zavrnilo.

15. O stroških tožnikovega odgovora na revizijo tožene stranke je sodišče odločilo glede na določbe prvega odstavka 155. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Bečan in drugi: Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 354 (Senčur, Peček).


Zveza:

ZDR člen 79.
Datum zadnje spremembe:
27.10.2009

Opombe:

P2RvYy02Mjc2Mg==