<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sklep VIII Ips 487/2007
ECLI:SI:VSRS:2009:VIII.IPS.487.2007

Evidenčna številka:VS3003703
Datum odločbe:06.04.2009
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - pravni učinek - napaka volje - rok za sodno varstvo

Jedro

V primeru sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi ima pravni učinek že podpis takšnega sporazuma, ki je sklenjen v pisni obliki. Ali delavec ob podpisu sporazuma tudi prejme en izvod tega sporazuma oziroma mu ga delodajalec izroči (kar se sicer od njega pričakuje), za veljavnost samega sporazuma in nastop pravnih posledic ni odločilno.

Naknadna vročitev izvoda sporazuma o razveljavitvi pogodbe (na željo delavca) ne more podaljšati roka za sodno varstvo po tretjem odstavku 204. člena ZDR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo in odločilo, da stranki sami krijeta svoje stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožnica vložila tožbo za razveljavitev sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi dne 1. 2. 2006, sporazum o razveljavitvi pogodbe pa je s toženo stranko sklenila že 30. 12. 2005. Ker je bil za tožnico sporazum sporen že takoj po njegovi sklenitvi (zaradi napake volje), je bila glede na določbo tretjega odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) tožba vložena prepozno.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo. Tako kot sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi za tožnico sporen že takoj po sklenitvi, tožnica pa je bila seznanjena s prekluzivnim rokom za uveljavljanje sodnega varstva najkasneje 9. 1. 2006 - ko se je obrnila na Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Območna enota Maribor. Ker izpodbijani sporazum nosi datum 30. 12. 2005, ni pomembno, kdaj je bil vročen tožnici.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da ji ni znano, kdaj je tožena stranka dejansko podpisala sporazum, ki je res datiran 30. 12. 2005, saj ji je bil sporazum vročen šele 5. 1. 2006, ko je prišla k toženi stranki. Rok za vložitev tožbe ni mogel začeti teči pred vročitvijo sporazuma, to je pred 5. 1. 2006. Nasprotno stališče je v nasprotju z načelom pravne države. Rok za vložitev pravnega sredstva ne začne teči pred vročitvijo vloge ali odločbe. Stranka se mora pred sestavo kakršnegakoli pravnega sredstva najprej temeljito seznaniti in preučiti akt, zoper katerega namerava vložiti pravno sredstvo. Tožnica se do vročitve spornega sporazuma ni mogla seznaniti z njegovo vsebino in obliko in si ni mogla iskati pravne pomoči. V obdobju od 30. 12. 2005, ko je bila prisiljena podpisati sporazum, pa do 5. 1. 2006, ko ji je tožena stranka na njeno vztrajanje izročila pisni sporazum, je tridesetdnevni rok tekel v prazno. Drži, da je bil sporazum zanjo sporen že takoj ob sklenitvi, vendar brez pisne listine ni mogla pridobiti zanesljivega pravnega nasveta. Zaradi zmedenosti ni natančno vedela pojasniti, kaj je pravzaprav podpisala. S sprejetim stališčem sodišče na nek način nagrajuje ravnanje tožene stranke, ki je tožnici izročila izvod sporazuma šele potem, ko je to zahtevala. Če je bil sporazum s strani tožene stranke dejansko že podpisan istega dne, ni videti razumnega razloga, zakaj ji ni bil vročen takoj na licu mesta ali poslan po pošti domov. Prepričana je, da ji tožena stranka brez njenega vztrajanja sporazuma sploh ne bi izročila.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru predlaga zavrnitev revizije, saj je bila tožnica z obstojem možnih kršitev pri sklepanju sporazuma nedvomno seznanjena že z dnem njenega podpisa.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo oziroma sklep samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP in četrti odstavek 384. člena ZPP).

7. Iz dokaznih zaključkov sodišč druge in prve stopnje, ki po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP ne morejo biti predmet revizijske presoje, izhaja, da je bil sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi tožnice (na podlagi 79. člena ZDR) sklenjen 30. 12. 2005 in da je bila za tožnico sklenitev sporazuma sporna že takoj po njegovi sklenitvi (zaradi napak volje - grožnje s strani K. H.). Pravno vprašanje v revizijskem postopku se nanaša le na to, ali je rok za sodno varstvo za ugotovitev nezakonitosti sporazuma o razveljavitvi pogodbe z dne 30. 12. 2005 začel teči že tega dne oziroma z naslednjim dnem, ali pa šele 5. 1. 2006, ko naj bi tožena stranka tožnici izročila njen izvod pisnega sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 12. 2005.

8. Po tretjem odstavku 204. člena ZDR lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem.

9. Sporazumna razveljavitev predstavlja enega od načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi (75. člen ZDR), ki jih ZDR natančneje določa predvsem v 77. - 119. členu. Ureditev posameznih načinov prenehanja pogodb o zaposlitvi (in s tem v zvezi tudi vprašanje uveljavljanja sodnega varstva) je različna in jih ni mogoče mešati. Tako v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas (77. člen ZDR) pogodba preneha veljati že s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bilo sklenjeno. Tudi v primeru sporazumne razveljavitve ima pravni učinek že podpis takšnega sporazuma, ki je sklenjen v pisni obliki (79. člen ZDR). Gre za način prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki nastane s sodelovanjem in po volji obeh strank. Ali delavec ob podpisu sporazuma tudi prejme en izvod tega sporazuma oziroma mu ga delodajalec izroči (kar se sicer od njega pričakuje) za veljavnost samega sporazuma in nastop pravnih posledic ni odločilno. V tem primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi zato ni bistvena vročitev sporazuma. Spet drugače velja v primeru enostranskih dejanj delodajalca ali delavca v pisni obliki - tj. v primeru redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. ZDR namreč primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi z redno ali izredno odpovedjo ureja posebej in drugače, saj v teh primerih določa, da mora biti redna ali izredna odpoved vročena pogodbeni stranki, ki se ji odpoveduje pogodba o zaposlitvi (prvi odstavek 87. člena ZDR).

10. Tudi kasnejša izročitev enega od izvodov sporazuma delavcu (kot v tem primeru) ne spremeni dejstva, da je do sklenitve sporazuma prišlo že pred tem in da je pisni sporazum, kot zapis soglasja volj dveh strank, do katerega je prišlo pred tem, že veljal. Naknadna vročitev izvoda sporazuma o razveljavitvi pogodbe (na željo delavca) sama po sebi ni odločilna in ne more podaljšati roka za sodno varstvo po tretjem odstavku 204. člena ZDR. Nasprotno bi lahko veljalo v primeru, če bi npr. delavec šele po naknadni izročitvi izvoda pisnega sporazuma ugotovil, da se ta ne ujema z dogovorjeno in zapisano vsebino ob njegovi sklenitvi. Tega pa tožnica ne zatrjuje, saj razlog njene zahteve za razveljavitev sporazuma ni v drugačni vsebini le tega, temveč v zatrjevani napaki volje pri podpisu sporazuma. Za to napako, kot kršitev njene pravice pri podpisu sporazuma, je tožnica vedela že 30. 12. 2005. To pomeni, da je tožbo za razveljavitev tega sporazuma z dne 1. 2. 2006, vložila prepozno - po prekluzivnem roku 30 dni od kar je zvedela za kršitev pravice (tretji odstavek 204. člena ZDR).

11. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP, v povezavi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.


Zveza:

ZDR člen 75, 79, 204, 204/3.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNzQ5MQ==