Sodba VIII Ips 259/2007

Jedro

V skladu z drugim odstavkom 90. člena ZDR se mora delavec izjasniti o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od prejema pisne ponudbe. Tožeča stranka je dne 5. 2. 2005 prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Podpisano pogodbo je poslala toženi stranki dne 14. 3. 2005. Sodišče je pravilno presodilo, da se je o ponudbi izjasnila prepozno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je med strankama sklenjena pogodba o zaposlitvi št. 225/05 in da je tožena stranka dolžna pozvati tožečo stranko nazaj na delo, ji za čas od 17. 5. 2005 dalje priznati vse pravice iz dela, omogočiti opravljanje del na delovnem mestu pletenje stolov III, obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja vpisati v delovno knjižico kot delovno dobo ter ji od 17. 5. 2005 dalje obračunati in izplačati pripadajočo plačo, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Iz sodbe izhaja, da tožeča stranka na podlagi prvega odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadaljnji) uveljavlja varstvo zaradi kršitve pravic, ker naj bi tožena stranka napačno štela, da ni sprejela ponujene nove pogodbe o zaposlitvi. Sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka dne 5. 2. 2005 prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe. Podpisano ponujeno pogodbo je oddala priporočeno na pošto dne 14. 3. 2005. Tožena stranka je prejela podpisano pogodbo dne 15. 3. 2005, kar je po poteku 30 dnevnega roka iz drugega odstavka 90. člena ZDR, zato je pravilno štela, da tožeča stranka ponudbe ni sprejela.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo iz razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Kršena je 14. točka drugega odstavka 329. (pravilno: 339.) člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji). Ugotovitev sodišča, da je imela tožeča stranka pravnega zastopnika ves čas postopka in ni bila prava nevešča stranka je v nasprotju z izjavo tožeče stranke, da se je ta pri pooblaščenki B. J. in pri sedanji pooblaščenki oglasila šele 13. 3. 2005. Sodišče se ni ukvarjalo z vprašanjem, zakaj je sindikat nasprotoval odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ni ustrezno obrazloženo, zakaj je sodišče verjelo priči J. K., da se tožeča stranka dne 3. 3. 2005 ni oglasila pri njej. Sodišče ni pojasnilo, zakaj ni verjelo tožeči stranki, da je tožena stranka nadaljnjo zaposlitev na delovnem mestu inštruktorja pogojevala z umikom tožbe zaradi plačila prikrajšanja pri prevoznih stroških. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbi nižjih sodišč spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma podrejeno, da sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Neutemeljen je revizijski očitek kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Oceni sodišča, da je tožeča stranka v postopku pri toženi stranki v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe, imela pravnega zastopnika ves čas in ni bila prava nevešča, revizija očita nasprotje z izjavo tožeče stranke o tem, kdaj naj bi si ta šele poiskala pravno pomoč pooblaščenca. Očitek po svoji vsebini ne predstavlja uveljavljanje 14. točke citiranega člena, temveč je usmerjen v izpodbijanje dokazne ocene sodišča, kar ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP). Sicer pa vprašanje, ali je tožeča stranka v postopku pri toženi stranki imela kakšno pravno pomoč ali ne, ne predstavlja odločilnega dejstva za presojo zakonitosti ravnanja tožene stranke. ZDR namreč ne določa, da bi moral biti delavec v postopku pred delodajalcem ustrezno pravno zastopan (oziroma vešč prava), da bi bila njegova dejanja pravno veljavna. Za odločitev v sporu, ali se je tožeča stranka pravočasno izjasnila o sklenitvi nove pogodbe ali ne, pa tudi ni bistvenega pomena vprašanje, ali je tožena stranka nadaljnjo zaposlitev na delovnem mestu inštruktorja tožeči stranki pogojevala z umikom tožbe zaradi plačila prikrajšanja pri prevoznih stroških, zato se nižjima sodiščema do teh navedb tožeče stranke ni bilo treba opredeliti.

8. Revizija sodišču zmotno očita, da se ni ukvarjalo s tem, zakaj je sindikat nasprotoval odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožeča stranka ni izrecno formalno opredelila, kateri revizijski razlog uveljavlja s to navedbo. Po vsebini očitek predstavlja zatrjevanje nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP). Poleg tega predmet tega spora ni presoja zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato zgolj na to odpoved nanašajoča se dejstva ne morejo predstavljati odločilnih razlogov za presojo v obravnavani zadevi.

9. Glede zatrjevanja, da sodišče ni ustrezno obrazložilo, zakaj je verjelo priči J. K., da se tožeča stranka dne 3. 3. 2005 ni oglasila pri njej, revizija prav tako ne navede, katerega od razlogov iz 370. člena ZPP s tem uveljavlja. Tožeča stranka se očitno ne strinja z dokazno oceno sodišča o izpovedbi te priče, česar v reviziji ni dovoljeno izpodbijati. Sicer pa sodišče ocene, zakaj je štelo izpovedbo priče J. K. za verodostojno, ni obrazložilo zgolj z nekimi pavšalnimi zaključki, temveč je za to navedlo ustrezne in prepričljive razloge.

10. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

11. Tožeča stranka je dne 5. 2. 2005 prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Podpisano pogodbo je poslala toženi stranki šele dne 14. 3. 2005. Gre za dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe, ki so bistvenega pomena za odločitev in na katere je Vrhovno sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP). V skladu z drugim odstavkom 90. člena ZDR se mora delavec izjasniti o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od prejema pisne ponudbe. Ker se je ta rok iztekel dne 7. 3. 2005, tožeča stranka pa je podpisano pogodbo toženi stranki poslala šele 14. 3. 2005, je sodišče pravilno presodilo, da se je tožeča stranka o ponudbi izjasnila prepozno in tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

12. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 203/2010
• Sodba VIII Ips 35/2007
• Sodba VIII Ips 69/2007