VSM Sodba I Cp 11/2023

Jedro

Četudi se je sodišče prve stopnje zmotno postavilo na stališče, da je za odklonitev sprejema v članstvo v lovski družini potrebna pravnomočna kazenska obsodilna sodba za kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime, je presojalo konkretno sporno dejanje tožnika ne glede na neobstoj pravnomočne obsodilne sodbe. V obravnavanem primeru pa po oceni sodišča druge stopnje tudi ni pomembno zgolj to, da je podan izključitveni razlog zaradi okrnitve časti in ugleda lovske družine, ampak je pomembno tudi, da je takšno dejanje storjeno v javnosti. Samo dejanje okrnitve ugleda in časti lovske družine oziroma njenih članov v javnosti namreč ustreza določilu drugega odstavka 8. člena citiranih Pravil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženka dolžna sprejeti tožnika v redno članstvo Lovske družine A. in mu priznati vse članske pravice v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe, sicer bo tožnik sprejet v članstvo na podlagi pravnomočne sodbe, ki sprejem v članstvo nadomesti (I. točka izreka). Toženki je naložilo povrniti tožniku njegove pravdne stroške v znesku 1.854,27 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da bi za upravičen razlog nesprejema v članstvo lovske družine bila potrebna kazenska obsodba zoper čast in dobro ime tožnika. Meni, da je društvo samostojno in lahko samo odloča koga sprejme med svoje člane. V kolikor bi bilo možno sprejem v članstvo zavrniti zaradi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje, bi to bilo tudi izrecno določeno v drugem odstavku 8. člena Pravil Lovske družine A. Pravila tega ne določajo, saj toženka zahteva, da se njeni člani vedejo spoštljivo in ne okrnijo ugleda lovske družine. Dokazni postopek pa je pokazal, da tožnik težko sprejema pravila, kar izhaja iz izpovedb naslednjih prič: B. B. o tehtanju srne v trgovini, C. C. o izrekanju grdih besed tožnika na sestankih, D. D. o problemih na sestankih v prisotnosti tožnika, E. E. o tem, kako tožnik dela nemir in pozablja na svoje dolžnosti ter G. G. o tožnikovih neresničnih izjavah glede siljenja v nakup odstreljene srne. S takimi in podobnimi dejanji je tožnik okrnil ugled lovcev in lovske družine. Toženka zato sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, podredno pa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Tožnik je odgovoril na pritožbo in se zavzema za njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje je opravilo uradni preizkus glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka, ki je pokazal, da ni podana nobena uradno upoštevna bistvena kršitev. Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Pritožba graja zgolj odločitev sodišča prve stopnje v zvezi z odklonitvijo sprejema tožnika v članstvo zaradi kršitve ugleda in časti, ki temelji na tehtanju srne v trgovini Mercator. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem razlagalo določilo drugega odstavka 8. člena Pravil Lovske družine A., ki določa, da lahko toženka zavrne sprejem v članstvo prosilcu, ki je v javnosti z dejanji okrnil ugled, čast in dobro ime Lovske družine in /ali njenih članov. Pri tem je sodišče prve stopnje po eni strani sicer napačno ugotavljalo, da mora zavrnitev temeljiti na pravnomočni obsodbi za kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime (razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve, opravljanja, očitanja kaznivega dejanja z namenom zaničevanja...). Vendar je v nadaljevanju pravilno presojalo tudi ali je dejanje takšno, da je okrnilo ugled in čast toženke oz. njenih članov kot izhaja iz drugega odstavka 8. člena Pravil. Ugotovilo je, da dejanje tehtanja srne v trgovini Mercator nima zakonskih znakov nobenega od prej naštetih kaznivih dejanj in zaključilo, da tožnik s tem ni škodoval ugledu oziroma dobremu imenu toženke. Pri tem si je, ker določba drugega odstavka 8. člena Pravil ni konkretizirana, pomagalo z znaki kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, pri čemer je ugotovilo, da le-ti niso bili podani. Ob tem velja poudariti, da četudi se je sodišče prve stopnje zmotno postavilo na stališče, da je za odklonitev sprejema v članstvo v lovski družini potrebna pravnomočna kazenska obsodilna sodba za kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime, je presojalo konkretno sporno dejanje tožnika ne glede na neobstoj pravnomočne obsodilne sodbe. V obravnavanem primeru pa po oceni sodišča druge stopnje tudi ni pomembno zgolj to, da je podan izključitveni razlog zaradi okrnitve časti in ugleda lovske družine, ampak je pomembno tudi, da je takšno dejanje storjeno v javnosti. Samo dejanje okrnitve ugleda in časti lovske družine oziroma njenih članov v javnosti namreč ustreza določilu drugega odstavka 8. člena citiranih Pravil.

7. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožniku takšno ravnanje predlagal eden od članov lovske družine D. D., čeprav je tako postopanje po navedbah toženke v nasprotju s pravili, ki veljajo v lovski družini. V zvezi s tem je pojasnilo, da tudi v primeru, da je navedeno dejanje v nasprotju s sprejetimi pravili toženke, to še ne pomeni, da je s tem podana okrnitev ugleda, časti ali dobrega imena lovske družine. Takim zaključkom sodišča prve stopnje se pridružuje tudi sodišče druge stopnje, ki ob tem še dodaja, da drugi odstavek 8. člena Pravil Lovske družine A. določa, da mora biti kršitev časti in ugleda storjena v javnosti. Tega pa glede opisanega dejanja toženka niti ne zatrjuje.

8. Pritožba nadalje navaja še druga dejanja, s katerimi bi naj tožnik okrnil čast in ugled toženke. Izpostavlja izpovedbe prič C. C., D. D., E. E. o obnašanju tožnika na sestankih lovske družine. Sodišče prve stopnje je v zvezi z očitkom toženke, da je tožnik uporabljal neprimeren besednjak, o čemer so ob zaslišanju izpovedovale tudi navedene priče, pravilno zaključilo, da so bile trditve toženke o tem povsem pavšalne, nekonkretizirane in nesubstancirane, saj toženka ni konkretizirala nobene psovke, ki bi jo naj tožnik izrekel drugim njenim članom. Tako pomanjkljive oziroma nekonkretizirane trditvene podlage pa ne more nadomestiti nobena, še tako konkretna izpovedba prič. Manjkajoče trditvene podlage toženke namreč ni mogoče nadomestiti z dokazi. Dokazni predlog služi zgolj za dokazovanje navedb in ne sme biti podan z namenom njihovega nadomeščanja (7. in 212.člen ZPP).¹ Glede na to je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ta očitek toženke zavrnilo. Ob tem pa sodišče druge stopnje še pripominja, da tožnikova dejanja uporabljanja neprimernega besednjaka tudi ne pomenijo kršitve časti in ugleda lovske družine v javnosti, saj so bila storjena na sestankih lovske družine, kjer so prisotni le njeni člani in ne drugi predstavniki javnosti. Tako že iz tega razloga ne gre za kršitev prej citiranega določila Pravil lovske družine A.

9. Tožnik je izpolnil vse pogoje za sprejem v članstvu iz prvega odstavka 8. člena Pravil, toženka mu je očitala okrnitev ugleda in časti v javnosti, ki pa je v obravnavanem postopku ni uspela dokazati. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnikovo dejanje tehtanja srne v trgovini ni takšno, ki bi v javnosti okrnilo ugled in čast toženke.

10. Sodišče druge stopnje ob navedenem še dodaja, da je sicer združevanje v lovsko družino, kot društvo, prostovoljno (2. člen Zakona o društvih, v nadaljevanju ZDru-1). Prostovoljnost je bistvena lastnost društva in pomeni tudi svobodo glede odločitve o članstvu (pravico vključitve – vstopa, pravico nevključitve in pravico izstopa). Vsaka oseba sicer ne more pristopiti k društvu oziroma se v društvo vključiti brez upoštevanja tistih, ki so člani društva. Slednji (sami ali preko pristojnega organa, ki mu to naložijo) namreč odločajo o sprejemu novih članov. Odločanje o sprejemu v članstvo je v skladu z avtonomijo društev in v skladu s to avtonomijo lahko društvo določi (s Pravili društva oz. s temeljnim aktom) bolj ali manj obsežne in stroge pogoje za sprejem v članstvo. Če nekdo izpolnjuje vse s strani društva določene pogoje za včlanitev v društvo, ga je le-to dolžno sprejeti za svojega člana, saj ZDru-1 v 2. členu določa, da lahko vsakdo postane član in deluje v društvu pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu in pod enakimi pogoji. To zagotavlja tudi z Ustavo RS določena pravica do svobodnega združevanja (24. člen Ustave RS). Toženka je torej dolžna vsakega, ki želi postati njen član in izpolnjuje določene pogoje za včlanitev v lovsko družino, sprejeti med svoje člane. Nesprejem nekoga v društvo, če ta izpolnjuje vse pogoje za včlanitev, bi pomenil nedopusten poseg v njegovo ustavno pravico do svobode združevanja.

11. Glede na navedeno so zaključki sodišča prve stopnje in ugoditev tožnikovemu tožbenemu zahtevku pravilni, drugačni pritožbeni očitki toženke pa neutemeljeni.

12. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Toženka sama krije svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. členom ZPP).

-------------------------------
¹ VSRS sodba II Ips 24/2014 z dne 12.2.2015.

Datum zadnje spremembe:

30.05.2023

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cp 2793/2017
• Sodba II Ips 490/2006
• VSL Sodba I Cp 1512/2018