VSRS Sklep III Ips 63/2019


pomembnejša odločba

Jedro

V primerih, ko plačilo stroškov stečajnega postopka poteka na zakonsko določen način v okviru razpoložljivih sredstev, tak stroškovni upravičenec nima pravne koristi za dajatveno tožbo v pravdnem postopku. Načelo enakega obravnavanja upnikov v postopku zaradi insolventnosti zapoveduje enako obravnavo vseh upnikov, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju (46. člen ZFPPIPP), pri čemer so v enakem položaju vsi upniki občasnih stroškov stečajnega postopka (drugi odstavek 289. člena v zvezi s tretjim odstavkom 355. člena ZFPPIPP). Priznavanje pravnega interesa posameznemu upniku za dajatveno tožbo za tovrstno terjatev, s katero bi upnik zasledoval cilj, da bo do poplačila hitreje prišel v ločenem izvršilnem postopku, bi samo po sebi ustvarilo ugodnejši položaj takega upnika v primerjavi s položajem preostalih upnikov, ki so enako obravnavani z uvrstitvijo v predračun stroškov stečajnega postopka. S tem pa bi bilo porušeno temeljno načelo enakega obravnavanja iz 46. člena ZFPPIPP, ki predstavlja izhodišče, na katerem gradi celotna zakonska ureditev stečaja kot generalne izvršbe.

Izrek

I. Prekinjeni revizijski postopek se nadaljuje.

II. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se tožba zavrže.

III. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti toženi stranki njene stroške celotnega postopka v znesku 6.152,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za plačilo.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 40.404,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 11. 2011, 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 11. 2011, 12.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 11. 2011 in 7.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 11. 2011 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo povrnitev 3.892,96 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Odločilo je, da tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške (II. točka izreka).

3. Na predlog tožene stranke je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom III DoR 110/2019 z dne 3. 9. 2019 dopustilo revizijo glede vprašanja:

Ali ima tožeča stranka kot upnica v stečajnem postopku nad toženo stranko pravni interes za sodno varstvo v pravdnem postopku z uveljavljanjem dajatvenega zahtevka za plačilo občasnih stroškov stečajnega postopka in za pridobitev izvršilnega naslova za plačilo teh stroškov kljub temu, da ji je bil zahtevek za plačilo stroškov priznan v predračunu stroškov, ki ga je s sklepom potrdilo stečajno sodišče?

4. Tožena stranka je v zakonskem roku vložila revizijo, v kateri je uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter kršitve 22., 23. in 25. člena Ustave RS glede dopuščenega revizijskega vprašanja. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da reviziji ugodi in sodbi sodišč nižjih stopenj spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podredno temu pa, da izpodbijani sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške revizijskega postopka.

5. Tožeča stranka je v odgovoru na revizijo predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške revizijskega postopka.

6. Ostalih pripravljalnih vlog pravdnih strank Vrhovno sodišče ni upoštevalo, ker so bile vložene po poteku rokov iz prvega odstavka 367. člena oziroma drugega odstavka 375. člena ZPP.

7. Vrhovno sodišče je s sklepom z dne 21. 1. 2020 na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) revizijski postopek prekinilo do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceni ustavnosti 3. točke drugega odstavka 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v delu, ki se nanaša na sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka.

Nadaljevanje postopka

8. Ustavno sodišče je s sklepom U-I-217/20-39 z dne 4. 11. 2021 sklenilo, da se zahteva Vrhovnega sodišča zavrže. Z odločitvijo Ustavnega sodišča o zahtevi za presojo ustavnosti je odpadel razlog za prekinitev odločanja v revizijskem postopku. Zato je Vrhovno sodišče sklenilo, da se prekinjeni postopek nadaljuje (156. člen Ustave; I. točka izreka).

Relevantno dejansko stanje

9. Odločilne dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, na katere je Vrhovno sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), so:

– Tožeča stranka je v postopku prisilne poravnave nad toženo stranko pripravila spremembo načrta finančnega prestrukturiranja, na podlagi katere je nastala njena terjatev do tožene stranke v višini 76.200,00 EUR.

- Nad toženo stranko se je 7. 11. 2011 na podlagi sklepa St 1451/2011 začel stečajni postopek.

- Terjatev tožeče stranke je vključena v predračun občasnih stroškov z dne 25. 7. 2013. Stečajno sodišče je s sklepom z dne 1. 8. 2013 potrdilo ta predlog obračuna občasnih stroškov.

- Na podlagi sklepa stečajnega sodišča z dne 27. 6. 2018 je bila terjatev tožeče stranke delno poplačana v višini 13.595,05 EUR v enakem sorazmernem delu kot preostale terjatve, nastale med postopkom prisilne poravnave. Razliko v višini 62.605,00 EUR vtožuje v tej pravdi.

Razlogi sodišč prve in druge stopnje

10. Sodišče prve stopnje je presodilo, da vtoževana terjatev spada med občasne stroške stečajnega postopka na podlagi tretjega tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP, ki se plačujejo po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka, določenih v 356. in 357. členu ZFPPIPP. Kljub temu ima po stališču tega sodišča tožeča stranka pravni interes za vložitev dajatvene tožbe, kar ji zagotavlja sodno varstvo glede vtoževane terjatve, saj sklep o predračunu stroškov ne predstavlja izvršilnega naslova v smislu 17. in 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

11. Sodišče druge stopnje je pritrdilo razlogom prvostopenjske sodbe. Dopustnost tožb zoper stečajnega dolžnika, katerih predmet so terjatve, ki predstavljajo strošek postopka oziroma ki se v stečajnem postopku plačajo kot strošek postopka, izhaja iz 2. in 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP, po katerih je na podlagi sodnih odločb, izdanih v teh postopkih, mogoče zoper stečajnega dolžnika sprožiti postopek izvršbe ali zavarovanja.

Obseg revizijskega preizkusa

12. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

Presoja revizije

13. Revizija je utemeljena.

14. Terjatev tožeče stranke je nastala med postopkom prisilne poravnave in je zato občasni strošek stečajnega postopka (1. točka tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP). Plačilo stroškov načeloma poteka tako, da sodišče določi predračun stroškov na predlog stečajnega upravitelja (356. člen ZFPPIPP), stečajni upravitelj pa nato opravi plačilo stroškov na podlagi soglasja sodišča (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP).

15. Za terjatve upnikov, ki so nastale od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka - taka terjatev je tudi obravnavana - zakon izrecno določa, da se ne prijavijo v stečajnem postopku (drugi odstavek 289. člena ZFPPIPP). Posledica priznanja terjatve v stečajnem postopku bi bila prenehanje pravne koristi za vodenje pravde o tej terjatvi (prim. osmi odstavek 301. člena ZFPPIPP). Ker se terjatve za plačilo stroškov ne prijavijo v stečajnem postopku, tudi do priznanja teh terjatev, kar bi imelo enak učinek kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njihovega obstoja,¹ ne more priti. Vključenost občasnega stroška v potrjenem predračunu stroškov namreč ne pomeni, da je bilo meritorno odločeno o upravičenju stroškovnega upravičenca v razmerju do stečajnega dolžnika.²

16. Po ustaljenem procesnopravnem razumevanju se pravni interes pri dajatveni tožbi sicer domneva.³ Smisel procesne predpostavke pravnega interesa pa je vendar preprečiti pravde, s katerimi se po nepotrebnem obremenjuje nasprotno stranko in sodišče. Pravni interes je podan le, če tožnik zatrjuje, da je njegova pravica kršena ali ogrožena in če izkaže za verjetno, da mu bo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno, zagotovljena korist, ki je brez sodbe sodišča ne bi mogel ustvariti. Nasprotno pa nima nobenega smisla priznavati pravice do sodbe tistemu, ki sodbe za varstvo svojih pravic ne potrebuje, čeprav je njegov zahtevek po materialnem pravu morda utemeljen.⁴

17. Prav za tako situacijo gre tudi v konkretnem primeru obravnavanih občasnih stroškov stečajnega postopka. Tudi plačilo teh je zakonsko urejeno. Plačilo stroškov načeloma poteka tako, da sodišče določi predračun stroškov na predlog stečajnega upravitelja (356. člen ZFPPIPP). Stečajni upravitelj sme nato opraviti plačilo ali izpolniti drugo obveznost, ki je strošek stečajnega postopka, bodisi na podlagi posamičnega soglasja sodišča (prim. prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP) bodisi se soglasje šteje kot dano v zakonsko določenih primerih (prim. drugi odstavek 357. člena ZFPPIPP). ZFPPIPP terjatve upnikov, ki so nastale med postopkom prisilne poravnave, ne uvršča med izjeme iz drugega odstavka 357. člena ZFPPIPP. Zato sme upravitelj opraviti plačilo teh terjatev samo, če sodišče poda soglasje za to izpolnitev v smislu prvega odstavka 357. člena ZFPPIPP.

18. Iz zgoraj povzetega dejanskega stanja izhaja, da je terjatev tožeče stranke vključena v predračun občasnih stroškov, da je stečajno sodišče s sklepom predlog obračuna teh stroškov tudi potrdilo in da je bila njena terjatev delno že poplačana, in sicer v enakem sorazmernem delu kot preostale terjatve, ki so nastale med postopkom prisilne poravnave.

19. V primerih, ko plačilo stroškov stečajnega postopka poteka na zakonsko določen način v okviru razpoložljivih sredstev, tak stroškovni upravičenec nima pravne koristi za dajatveno tožbo v pravdnem postopku. Načelo enakega obravnavanja upnikov v postopku zaradi insolventnosti zapoveduje enako obravnavo vseh upnikov, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju (46. člen ZFPPIPP), pri čemer so v enakem položaju vsi upniki občasnih stroškov stečajnega postopka (drugi odstavek 289. člena v zvezi s tretjim odstavkom 355. člena ZFPPIPP). Priznavanje pravnega interesa posameznemu upniku za dajatveno tožbo za tovrstno terjatev, s katero bi upnik zasledoval cilj, da bo do poplačila hitreje prišel v ločenem izvršilnem postopku, bi samo po sebi ustvarilo ugodnejši položaj takega upnika v primerjavi s položajem preostalih upnikov, ki so enako obravnavani z uvrstitvijo v predračun stroškov stečajnega postopka. S tem pa bi bilo porušeno temeljno načelo enakega obravnavanja iz 46. člena ZFPPIPP, ki predstavlja izhodišče, na katerem gradi celotna zakonska ureditev stečaja kot generalne izvršbe. Čeprav ZFPPIPP v določbi 2. točke drugega odstavka 131. člena kot izjemo določa možnost, da se glede stroškovne terjatve, o kateri je bila izdana pravnomočna sodna odločba, izda sklep o izvršbi, te določbe ni mogoče razlagati kot izjemo, ki izključuje uporabo temeljnih načel stečajnega postopka in s tem kot podlago, ki bi upravičevala pravno korist upnika za pridobitev izvršilnega naslova preko dajatvene tožbe. Iskanje odgovora na vprašanje, s kakšno razlago navedene zakonske določbe je treba zagotoviti primerljiv položaj teh upnikov s položajem upnikov, med katere spada tudi tožnik, pa presega domet dopuščenega revizijskega vprašanja, zato se Vrhovno sodišče v tem postopku do njega ne bo opredeljevalo.

20. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje tako je, da tožeči stranki kot upnici v stečajnem postopku nad toženo stranko pravo ne priznava pravnega interesa za sodno varstvo v pravdnem postopku z uveljavljanjem dajatvenega zahtevka za plačilo občasnih stroškov stečajnega postopka in za pridobitev izvršilnega naslova za plačilo teh stroškov, če ji je bil zahtevek za plačilo stroškov priznan v predračunu stroškov, ki ga je s sklepom potrdilo stečajno sodišče. S tem je revizijsko sodišče odgovorilo na vprašanje, glede katerega je bila revizija dopuščena. Sodišči druge in prve stopnje sta s priznanjem pravnega interesa za dajatveno tožbo kršili 180. člen ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost njunih sodb (prvi odstavek 339. člena ZPP). Vrhovno sodišče je zato reviziji ugodilo, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in tožbo zavrglo (drugi v zvezi s prvim odstavkom 379. člena ZPP; II. točka izreka).

21. Odločitev o stroških celotnega postopka temelji na drugem odstavku 165. člena, na 154. členu in na 155. členu ZPP. Revizijsko sodišče je zaradi razveljavitve izpodbijanih odločb (II. točka) stroške celotnega postopka odmerilo povsem na novo (III. točka izreka tega sklepa). Stroški postopka so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (OT) z vrednostjo točke 0,459 EUR za procesna dejanja pred 6. 4. 2019 in z vrednostjo točke 0,60 EUR za procesna dejanja po 6. 4. 2019 ter predloženimi stroškovniki.

22. Tožena stranka je za postopek pred sodiščem prve stopnje upravičena do 2.247,53 EUR (1.200 točk za odgovor na tožbo, 1.200 točk za prvo pripravljalno vlogo, 1.200 točk za narok, 160 točk za odsotnost iz pisarne, 44 točk pavšala za izdatke, 96,20 EUR za potne stroške in 22 % DDV).

23. Tožena stranka je za postopek pred sodiščem druge stopnje upravičena do 2.232,27 EUR (1.375 točk za pritožbo, 23,75 točk pavšala za izdatke, 22 % DDV in sodna taksa v višini 1.449,00 EUR).

24. Tožena stranka je za postopek z revizijo upravičena do 1.672,78 EUR (1.250 točk za predlog za dopustitev revizije, 875 točk za revizijo, 40 točk pavšala za izdatke, 22 % DDV in sodna taksa v višini 88,00 EUR).

25. Skupaj toženi stranki za celoten postopek pripada 6.152,58 EUR pravdnih stroškov, ki ji jih mora po načelu uspeha povrniti tožeča stranka.

26. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Prim. N. Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) - Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 233.
² F. Seljak, Razmerje insolvenčni postopki - izvršba, prisilna izterjava (v izvršbi) neplačanih stroškov, Pravosodni bilten št. 3/2015, Ljubljana, MP CIP, str. 175.
³ Gl. sklep VS RS III Ips 113/2003 z dne 30. 11. 2004 in A. Galič v L. Ude in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 148 in tam navedeno sodno prakso.
⁴ A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 142.

Datum zadnje spremembe:

05.01.2022

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep III DoR 110/2019-21
• VSL sklep Cst 284/2013
• VSL sklep Cst 2/2022