VSL sklep Cst 377/2014

Jedro

Nepravilnosti, ki se nanašajo na neracionalno rabo denarja stečajnega dolžnika in napačne ter nesmiselne odločitve upraviteljice v zvezi z vodenjem pravdnih postopkov, v katerih je udeležen stečajni dolžnik, ima upnik možnost uveljavljati v zvezi s kršitvijo obveznosti upravitelja v postopku in morebitno disciplinsko oziroma odškodninsko odgovornostjo upravitelja. Morebitne kršitve obveznosti upravitelja pa ne morejo biti podlaga za neizplačilo že nastalih stroškov stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (procesno dejanje št. 2022) upravitelju dalo soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, navedenih v predlogu upravitelja z dne 13.6.2014, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa. Upnik je pritožbo zoper sklep vložil iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj izpodbijani sklep razveljavi.

2. Pritožba ni utemeljena.

3. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da imajo plačila navedena v upraviteljevem predlogu značilnost stroškov stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP in zneski posameznih vrst plačil ustrezajo običajni višini stroškov take vrste. Zato je dalo soglasje za plačilo teh stroškov na podlagi prvega odstavka 357. člena ZFPPIPP.

4. Iz predlogu upraviteljice priložene specifikacije stroškovnikov Odvetniške družbe Ilič (za obdobje januar – maj 2014) in računa št. 15/2014 odvetnika T., je razvidno, katera odvetniška opravila so z navedenimi stroškovniki in računi zaračunana in v kakšni višini. Pritožnica konkretiziranih očitkov v zvezi z navedenimi opravili in vrednostjo storitev v pritožbi ne navaja. Zato pritožba v delu, kjer pritožnica navaja, da predlog upraviteljice ni obrazložen, ni utemeljena.

5. Za odločitev o predmetnih stroških tudi ni pomembno ali so bila obračunana opravila dejansko potrebna in nujna za vodenje stečajnega postopka, ali bi bilo primerneje, da se postopki v pravdah, kjer ni mogoče izterjati plačil, ustavijo. Odločitev o tem, katere pravdne postopke za izterjavo dolžnikovega premoženja je smiselno voditi in katere ne, spada med pristojnosti stečajnega upravitelja. Nepravilnosti, ki se nanašajo na neracionalno rabo denarja stečajnega dolžnika in napačne ter nesmiselne odločitve upraviteljice v zvezi z vodenjem pravdnih postopkov, v katerih je udeležen stečajni dolžnik, ima upnik možnost uveljavljati v zvezi s kršitvijo obveznosti upravitelja v postopku in morebitno disciplinsko oziroma odškodninsko odgovornostjo upravitelja (102., 118. in 120. člen ZFPPIPP). Morebitne kršitve obveznosti upravitelja pa ne morejo biti podlaga za neizplačilo že nastalih stroškov stečajnega postopka.

6. Zgoraj navedeno velja tudi za pritožbene trditve v smeri, da upraviteljica kljub temu, da že več kot eno leto ugotavlja, da stečajna masa ne zadošča za poplačilo stroškov postopka, nadaljuje z vodenjem stečajnega postopka in ne pojasni, kdaj in kako bodo poplačani že nastali stroški stečajnega postopka, med katere spada tudi upnikova terjatev, ki jo je pridobil že v postopku prisilne poravnave, ki se je prevesila v stečaj. Pritožbene trditve, da bi morala upraviteljica ustrezno ukrepati in ravnati v korist in zaščito interesov vseh upnikov in predlagati zaključek stečajnega postopka zato za odločitev o izpodbijanem stroškovnem sklepu, niso pomembne. Tudi s temi trditvami upnik uveljavlja kršitev obveznosti, ki naj bi jih upraviteljica zagrešila pri vodenju stečajnega postopka.

7. Zmotno je pritožbeno stališče, da upraviteljica s plačevanjem tekočih stroškov stečajnega postopka posega v pravico upnikov do enakopravne obravnave, saj vse neobremenjeno premoženje stečajnega dolžnika namenja le za poplačilo tekočih stroškov postopka, ob tem pa občasnih stroškov stečajnega postopka (konkretno terjatev iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP, ki so nastale med prisilno poravnavo), ni poplačala niti v sorazmernem delu. Prav tako pa pri tem tudi ne gre za retroaktivno uporabo z novelo ZFPPIPP-F spremenjenega drugega odstavka 289. člena citiranega zakona in poseg v že pridobljene pravice stroškovnih upnikov, katerih terjatve izvirajo iz prisilne poravnave.

8. Tekoči stroški stečajnega postopka so stroški, ki so nujno potrebni za tek stečajnega postopka. Brez plačila navedenih stroškov ni omogočeno vodenje stečajnega postopka, unovčenje stečajne mase in vsaj delno poplačilo terjatev dolžnikovih upnikov. Neplačevanje navedenih stroškov bi onemogočilo vodenje stečajnega postopka in unovčenje dolžnikovega premoženja, s tem pa tudi kakršnokoli poplačilo preostalih stroškov in drugih terjatev stečajnega dolžnika. Z unovčenjem dolžnikovega premoženja se stečajna masa poveča, kar omogoča vsaj delno poplačilo dolžnikovih upnikov po zakonsko določenem vrstnem redu. V primeru neunovčenja dolžnikovega premoženja bi bili tudi upniki terjatev iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP poplačani v manjšem delu. Glede na naravo navedenih stroškov, ki so nujni, da se stečajni postopek sploh izvede, zato izhaja prednost njihovega poplačila pred poplačilom terjatev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka in se poplačujejo kot stroški stečajnega postopka v obsegu, ki bi onemogočil nadaljnje vodenje postopka. Če pa bi se izkazalo, da upraviteljica po nepotrebnem postopek obremenjuje s stroški, ki niso nujni oziroma zavlačuje postopek tako, da se sredstva, ki bodo na razpolago za poplačilo občasnih stroškov stečajnega postopka, zaradi njenega ravnanja zmanjšujejo, pa so upniki upravičeni, da predlagajo razrešitev upraviteljice in uveljavljajo njeno disciplinsko in odškodninsko odgovornost.

9. V primeru, da stečajna masa ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, sodišče na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora stečajni postopek konča. V tem primeru se premoženje stečajnega dolžnika uporabi za kritje stroškov stečajnega postopka (prvi in drugi odstavek 378. člena ZFPPIPP). Šele v tem primeru pa bi prišlo v poštev sorazmerno poplačilo vseh neplačanih stroškov stečajnega postopka, če sredstva ne bi zadoščala za poplačilo vseh stroškov.

10. Stroški, o katerih je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom, spadajo med tekoče stroške stečajnega postopka iz 6. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Plačilo tovrstnih stroškov sme upravitelj opraviti le, če sodišče da soglasje za njihovo plačilo (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP). Ker iz specificiranega predloga izhaja, da so navedeni stroški nastali, o primernosti njihove višine glede na vrsto stroškov pa ni nobenega dvoma, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je izdalo soglasje k plačilu navedenih stroškov, pravilna.

11. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na odločilne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 250. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

19.03.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 146/2014
• VSRS Sklep III DoR 110/2019-21
• VSL sklep II Ip 3577/2016