VSL Sklep II Cp 1522/2021

Jedro

Če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v I. in III. točki potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se denarna kazen v višini 1.000,00 EUR, izrečena s sklepom o izdaji začasne odredbe III P 000/2020 z dne 10. 4. 2020, izterja po uradni dolžnosti z rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet (I. točka izreka), da je tožena stranka v roku 24 ur dolžna omogočiti tožeči stranki prost dostop do dvorišča pred hišo in vstop v hišo na naslovu N. 1 (II. točka izreka), za primer, če tožeča stranka ne bo izpolnila predhodno določene obveznosti, pa se izreče nova denarna kazen v višini 1.200,00 EUR (III. izreka).

2. Navedeni sklep toženec izpodbija v I. in III. točki izreka. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb iz 7. in 8. točke 339. člena ZPP in nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Ne ve, kje naj bi ga bremenila košnja trave, košnja trave mu ni prepovedana vse do razdalje manj kot 200 m od hiše, prepovedano pa je slikovno snemanje brez njegovega soglasja. Zato bi se moral o morebitnih fotografijah izjasniti, predvsem pa bi mu morala biti dana možnost, da se izreče o očitkih na obravnavi, kar vse mu je sodišče s svojim ravnanjem preprečilo. Ker so mu bile kršene temeljne človekove pravice, to je pravica do enakega varstva pravic in do enakosti pred zakonom, saj mu niso bile zagotovljene enake pravice kot drugim udeležencem, je treba napadeni sklep v I. in III. točki izreka razveljaviti. Trdi, da tožnici ni nikoli preprečeval prostega dostopa do dvorišča pred hišo in vstopa v hišo. Na kakšen način ji je onemogočil vstop, bi morala dokazati tožnica in v tem primeru bi imela posestno varstvo. Poudarja, da tožnica niti ne živi na tem naslovu in da toženec, tudi če bi ji želel preprečiti dostop, tega ne bi mogel, saj si ga preprečuje že sama. Prilaga fotografije, iz katerih je razvidno, da je tožnica v obdobju razglašene epidemije z vsemi svojimi predmeti zapustila hišo na naslovu N. 1 in se odselila, kam se je odselila, pa ga ne zanima. Prilaga obvestilo o pošiljki iz obdobja pred prepovedjo, ki se glasi na ime A. A., katere poštar ni našel na domu.

3. Na vročeno pritožbo je tožeča stranka odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj storiti, kar ne more namesto njega storiti nihče drug, mu sodišče s sklepom o izvršbi določi primeren rok za izpolnitev obveznosti in izreče denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti (prvi in tretji odstavke 226. člena ZIZ¹), kot je sodišče prve stopnje tudi storilo s sklepom z dne 10. 4. 2020. Če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni². Iz trditev tožnice izhaja, da toženec svoje obveznosti iz sklepa z dne 10. 4. 2020 ni izpolnil. Pritožnik trdi, da sklepa o začasni odredbi ni prejel oziroma mu je bil nepravilno vročen, zato je sodišče prve stopnje neupravičeno sklenilo, da se po uradni dolžnosti opravi izvršba na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni in določi novo, višjo kazen. O tem, da se toženec glede vročitve sklepa o začasni odredbi ne more sklicevati na sklep, na podlagi katerega se mu je prepovedalo tudi približevanje objektu na naslovu N. 1, ker se je z njim seznanil kasneje kot mu je bil vročan sklep o začasni odredbi, se je pritožbeno sodišče izreklo že s sklepom II Cp 175/2021 z dne 18. 3. 2021 (5. točka obrazložitve na list. št. 73) in se v izogib ponavljanju na razloge v celoti sklicuje. Glede na sklep o prepovedi približevanja objektu N. 1 (in tudi na sklep o prepovedi približevanja objektu N. 2), tožencu res ni prepovedana košnja trave na razdalji več kot 200 metrov od ene oziroma druge hiše. Vendar pritožba ne pove, kako to dejstvo vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa in tudi ne, kako na pravilnost sklepa vpliva upravičenost slikovnega snemanja. Zato pritožbeno sodišče te navedbe šteje za pavšalne in posledično neupoštevne.

6. Tožencu tudi ni bila kršena pravica do enakega varstva pravic in pravica do enakosti pred zakonom, iz razloga, ker mu niso bile zagotovljene enake pravice kot drugim udeležencem, ker mu ni bila dana možnost, da se o očitkih izreče na obravnavi, saj obravnave še ni bilo in se na ta način tudi tožnica o ničemer še ni izrekla.

7. Neutemeljeno pritožnik graja, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni pravilno ugotovilo. Iz dopisa PP Ljubljana – ... (opisa dogodka z dne 30. 4. 2020) namreč izhaja, da je tožnica na podlagi izdane začasne odredbe želela vstopiti v stanovanjsko hišo na naslovu N. 1, vendar ji je bilo to onemogočeno, med pravdnima strankama je takrat prišlo do prepira, oba sta klicala policijo in ta je zadevo zaključila z uradnim zaznamkom. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da toženec sklepa o začasni odredbi ni izvršil. Iz poročila o opravljeni vročitvi z dne 16. 7. 2020 v zadevi V N 000/2020 in predloženi fotografiji na kateri toženec zaliva rože na spornem naslovu, pa je tudi logičen zaključek, da se pritožnik na tem naslovu nahaja. Z navedbami, da se je v času epidemije tožnica z vsemi stvarmi odselila iz hiše in priloženimi fotografijami, pa pritožnik pritožbenega sodišča tudi ne prepriča, da je tožnica posest hiše na naslovu N. 1 opustila, saj tudi v primeru bivanja na drugem naslovu, to avtomatično ne pomeni, da je tožnica posest hiše opustila.

8. V postopku na prvi stopnji tako ni bila storjena nobena od zatrjevanih kršitev (iz 7. in 8. točke 339. člena ZPP) ali tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP³ v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Prav tako sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni nepravilno ugotovilo. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/98, s kasnejšimi spremembami.
² Hkrati izda sodišče tudi nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti.
³ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Datum zadnje spremembe:

15.12.2021

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 720/2014
• VSL sklep III Cp 440/2002
• Sklep I Up 392/2002