<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL Sodba II Cpg 260/2021
ECLI:SI:VSLJ:2021:II.CPG.260.2021

Evidenčna številka:VSL00046054
Datum odločbe:27.05.2021
Senat, sodnik posameznik:Ladislava Polončič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:gospodarski spor majhne vrednosti - nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine - prekoračitev tožbenega zahtevka - neizvedba naroka - zahteva za izvedbo naroka - nesporno dejansko stanje - neprerekane navedbe - dovoljeni pritožbeni razlogi

Jedro

Kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zagreši sodišče takrat, kadar izda sodbo brez glavne obravnave, pa bi jo moralo opraviti. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo to absolutno bistveno kršitev zato, ker ni sledilo dokaznemu predlogu za zaslišanje strank in predlagane priče pa ni utemeljen. Zmotno je pritožbeno stališče, da dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank in prič predstavlja predlog za izvedbo naroka. Kaj takšnega ne izhaja ne iz prvega odstavka 454. člena ZPP, na katerega se v prid zatrjevani kršitvi sklicuje pritožnica, ne iz strokovne literature, pa tudi iz povsem enotne sodne prakse ne. Stranka, ki želi izvedbo naroka, mora to torej izrecno zahtevati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana sodba

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 3.067,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31 zneskov (I. točka izreka) in ji povrniti njene stroške postopka v znesku 545,99 EUR s pripadki (II. točka izreka). Kratko je povzelo navedbe tožnice, da proizvaja in distribuira tehnični plin, da ga je dobavljala tudi toženki, ta pa ni plačala ne kupnine za plin ne najemnine za embalažo. Povzelo je tudi priznanje toženke, da sta pravdni stranki sicer bili v poslovnem razmerju, da pa obstoj dolga zanika, saj v svojih evidencah ne izkazuje nobenih obveznosti do tožnice. Kot dokaz za resničnost teh navedb je predlagala zaslišanje svojega direktorja.

Pritožba toženke in odgovor tožnice

2. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila „iz vseh pritožbenih razlogov“. Pritožbenemu sodišču je predlagala spremembo izpodbijane sodbe sebi v prid, ali pa razveljavitev te sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo je tožnica predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe ter plačilo svojih stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

4. Pritožba ni utemeljena. Na posamezne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

5. Kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zagreši sodišče takrat, kadar izda sodbo brez glavne obravnave, pa bi jo moralo opraviti. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo to absolutno bistveno kršitev zato, ker ni sledilo dokaznemu predlogu za zaslišanje strank in predlagane priče pa ni utemeljen. Zmotno je pritožbeno stališče, da dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank in prič predstavlja predlog za izvedbo naroka. Kaj takšnega ne izhaja ne iz prvega odstavka 454. člena ZPP, na katerega se v prid zatrjevani kršitvi sklicuje pritožnica, ne iz strokovne literature1, pa tudi iz povsem enotne sodne prakse2 ne. Stranka, ki želi izvedbo naroka, mora to torej izrecno zahtevati.

6. Zatrjevano kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožnica vidi v pojasnilu sodišča prve stopnje, da je brez naroka razsodilo na podlagi presoje, da je dejansko stanje po izmenjavi dovoljenih vlog med pravdnima strankama nesporno, nobena od njiju pa naroka ni zahtevala.

7. Kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je tehnične narave. Podana je takrat, kadar je v izpodbijani sodbi o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov ter med samimi temi listinami in zapisniki oziroma prepisi. Da predlog za zaslišanje strank in prič ne predstavlja zahteve za izvedbo naroka, pa je že zgoraj pojasnjeno.

8. Tožnica je v dopolnitvi tožbe (prva pripravljalna vloga) pojasnila, da je njena dejavnost proizvodnja in distribucija tehničnih plinov, ter da je kot taka toženki dobavljala tehnični plin v jeklenkah. Plin je toženki zaračunavala v skladu z objavljenim cenikom, najemnino od embalaže, pa prav tako v skladu s cenikom in s Splošnimi prodajnimi pogoji, ki da so natisnjenimi na hrbtni strani vsakega računa. Toženka na to vlogo ni odgovorila, kljub temu, da je bila k temu pozvana, kot dokazuje povratnica, pripeta pri list. št. 40, ki jo je njen pooblaščenec prejel 19. 10. 2020.

9. Iz določila drugega odstavka 214. člena ZPP izhaja, da se dejstva, ki jih stranka ne zanika, štejejo za priznana. To velja tudi za v 8. točki povzete dejanske trditve tožnice. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno.

10. Pritožbena navedba, da je hrbtna stran računa prazna in da računi, vloženi v spis, ne potrjujejo tožničinih navedb o tem, kje so natisnjeni, je poleg tudi nedovoljena pritožbena novota. Sicer pa s to navedbo pritožnica posega v dejansko stanje, v katerega pa v sporih majhne vrednosti v pritožbenem postopku ni mogoče posegati. O tem je bila pritožnica pravilno poučena v pravnem pouku izpodbijane sodbe.

11. Tožnica je od toženke zahtevala plačilo njenega dolga. Za izterjavo tega dolga je vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki mu je sodišče prve stopnje sledilo in izdalo sklep o izvršbi. Drži pritožbena navedba, da je izvršilno sodišče po presoji, da je toženkin ugovor utemeljen, s sklepom z dne 23. 7. 2020 v celoti razveljavilo izdan sklep o izvršbi z dne 29. 5. 2020 ter, da je v prvi pripravljalni vlogi tožnica napačno predlagala, naj razpravljajoče sodišče vzdrži v veljavi razveljavljen sklep o izvršbi. Ker pa je bil to njen alternativni predlog, saj je tudi predlagala, naj sodišče toženki naloži plačilo dolga s pripadki tako, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje odločilo mimo postavljenega zahtevka, neutemeljen.

12. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), saj tudi v okviru uradnega preizkusa te sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka toženke je oprta na določila prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona. Odgovor na pritožbo, ki je sicer vložen po preteku osmih dni od prejema pritožbe, pa pritožbeno sodišče v tej popolnoma enostavni zadevi ocenjuje tudi kot nepotrebno vlogo. Zato je odločilo, da tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona).

-------------------------------
1 Glej Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 722.
2 Glej na primer odločbe VSL II Cp 511/2011, II Cp 2634/2012, II Cp 3223/2016, VS RS III Ips 171/2009.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 2, 2/1, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-15, 454, 454/1, 458, 458/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
01.07.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ4MzM1