<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL Sodba II Cpg 616/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CPG.616.2018

Evidenčna številka:VSL00016852
Datum odločbe:12.11.2018
Senat, sodnik posameznik:Anton Panjan
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:gospodarski spor majhne vrednosti - neizvedba naroka - (ne)sporno dejansko stanje - nasprotje v razlogih sodbe

Jedro

V izpodbijani sodbi so si, kot ugotavlja višje sodišče, razlogi v zvezi z ugotovitvijo o nespornem dejanskem stanju, sami s seboj v nasprotju.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:

I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 640/2017 z dne 9. 1. 2017, se razveljavi tudi v I. in III. točki in se tožbeni zahtevek zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi povrniti stroške tega postopka v višini 369,15 EUR v paricijskem roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje.

2. Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožila tožeča stranka, ki višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku in spremeni izrek pravdnih stroškov, podrejeno pa izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi, toženi stranki pa ugodi glede priglašenih stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odločal sodnik posameznik, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. V zvezi z uveljavljanimi pritožbenimi razlogi gre uvodoma pojasniti, da so v postopku v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlogi omejeni na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (t. i. absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka) in zmotno uporabo materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

7. V tej zadevi tožeča stranka trdi, da je za toženo stranko v Ljubljani opravila manjša gradbena dela po ponudbi in za to izdala račun, ki ga tožena stranka ni plačala. Tožena stranka, ki je upravnik stanovanjske stavbe na P., se v postopku brani s trditvami, da je pogodbo sklenila v imenu in za račun etažnih lastnikov in je bila torej le njihov pooblaščenec. Zavezanci za plačilo da so etažni lastniki, zato sama v tem sporu ni pasivno legitimirana.

8. Pritožnica uvodoma trdi, da je v tožbi izrecno zahtevala izvedbo naroka, ker pa ga sodišče ni opravilo, je s tem tožeči stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Sklicuje se na absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. 454. člen ZPP ureja dve procesni situaciji, ko sodišče v postopku v sporih majhne vrednosti po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. Prva takšno ravnanje sodišču prve stopnje dopušča ob ugotovitvi, da med strankama dejansko stanje ni sporno in da ni drugih ovir za izdajo odločbe (prvi odstavek), medtem ko druga veže na ugotovitev, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP ni zahtevala (drugi odstavek).

10. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi uvodoma ugotovilo, da dejansko stanje v zadevi ni sporno in je o zadevi odločilo brez naroka po prvem odstavku 454. člena ZPP.

11. Iz dopolnitve tožbe izhaja, da je tožeča stranka izvedbo glavne obravnave predlagala. V izpodbijani sodbi pa so si, kot ugotavlja višje sodišče, razlogi v zvezi z ugotovitvijo o nespornem dejanskem stanju, sami s seboj v nasprotju. Poleg zgoraj navedene uvodne ugotovitve je namreč v 7. točki obrazložitve sodišče prve stopnje kot bistveno za razrešitev konkretnega spora izpostavilo vprašanje, na kakšen način je tožena stranka nastopala v dogovorih s tožečo stranko - ali v svojem imenu in za svoj račun ali v imenu in za račun etažnih lastnikov. To pa je dejansko vprašanje, in se tako izkaže, da je v zadevi dejansko stanje vendarle bilo sporno. Nenazadnje je za ugotovitev tega dejstva sodišče prve stopnje izvajalo tudi dokazni postopek (v 4. točki obrazložitve je to izrecno navedlo), vpogledalo pa je tudi v listine v spisu (prim. 8. točka obrazložitve). Dokazi pa se v primeru, da dejstva niso sporna, ne izvajajo, saj to ni ni ekonomično.

12. Ker sodišču prve stopnje oporeka neizvedbo naroka v tem postopku, pritožnica s tem smiselno uveljavlja kršitev po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz zgoraj obrazloženega izhaja, da pogoji iz prvega odstavka 454. člena ZPP za odločitev v zadevi brez izvedbe naroka v tem postopku niso bili izpolnjeni. Ker je tožeča stranka izvedbo naroka izrecno zahtevala, niso izpolnjeni niti pogoji iz drugega odstavka istega člena.

13. Višje sodišče ugotavlja, da je očitana absolutna bistvena kršitev določb ZPP podana in je že iz tega razloga treba pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

14. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje opraviti narok in na njem bodisi izvesti preostale predlagane dokaze (z zaslišanjem strank) bodisi pojasniti, zakaj je preostale dokazne predloge zavrnilo,1 saj te obrazložitve izpodbijana sodba nima in je zato obremenjena tudi s pritožbeno uveljavljano absolutno bistveno kršitvijo določb 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnica namreč uveljavlja tudi, da je trdila, da je ob sklepanju pogodbe tožena stranka nastopala v lastnem imenu (in to iz njenih pripravljalnih vlog tudi izhaja), sodišče prve stopnje pa se do teh trditev in z njimi povezanih predlaganih dokazov ni opredelilo.

15. Pri tem naj poleg domneve iz 68. člena SZ-1 sodišče prve stopnje upošteva tudi, da mora za veljavno zastopanje zastopnik obvestiti drugo stranko, da nastopa v imenu zastopanega, v nasprotnem primeru pa ima pogodba učinke le, če je druga stranka vedela ali bi bila po okoliščinah lahko sklepala, da on nastopa kot zastopnik (prim. 70. člen OZ). Kaj konkretno sta s tem v zvezi pravdni stranki trdili, iz izpodbijane sodbe prav tako ne izhaja. Z razčiščenim dejanskim stanjem o tem, na kakšen način je tožena stranka nastopala v dogovorih s tožečo stranko, bo posledično odpravljena tudi uvodoma ugotovljena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (nasprotje v razlogih izpodbijane sodbe glede spornosti dejanskega stanja). Na podlagi skrbne in vestne dokazne ocene naj sodišče prve stopnje razčisti, ali je tožeča stranka za dejstvo, da je tožena stranka storitev naročila v imenu in za račun etažnih lastnikov vedela, ponovno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka in svojo odločitev ustrezno obrazloži.

16. Vseh ugotovljenih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka višje sodišče ne more nadomestiti z obravnavanjem na pritožbeni stopnji. Opredeljevanje do nosilnih trditev in dokazov obeh strank (in torej tudi tožeče stranke), ki jih je sodišče prve stopnje spregledalo oziroma se do njih ni opredelilo, bi namreč pomenilo obravnavo le na eni stopnji sojenja. Tako bo strankama zagotovljena in varovana ustavna pravica do poštenega postopka na vseh stopnjah sojenja, ob tem tudi ustavna pravica do izjave (22. člen Ustave RS) pred sodiščem prve stopnje ter pravica do pravnega sredstva (pritožbe) pred sodiščem druge stopnje (25. člen ustave RS).

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------
1 V sporu majhne vrednosti je sodišče vezano le na predlog stranke, da narok izvede, ne pa tudi na predlog o tem, kateri dokazi naj se na naroku izvedejo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.03.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI2Mjc2