<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Kopru
Civilni oddelek

VSK sklep Cp 1089/2008
ECLI:SI:VSKP:2009:CP.1089.2008

Evidenčna številka:VSK0003698
Datum odločbe:13.01.2009
Senat, sodnik posameznik:
Področje:STVARNO PRAVO
Institut:motenje posesti - motilno dejanje

Jedro

Da bi bilo podano motenje posesti, mora biti podana tudi taka sprememba dejanskega stanja, ki ima tudi praktičen pomen. Dejanje tožene stranke pa ni bilo tako, ki bi onemogočilo tožnici normalno izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo, šlo je za enkraten prehod, ki se očitno pozneje tudi ni ponovil.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da sodišče ugotovi, da je tožena stranka motila tožečo stranko v posesti nepremičnine, parc. št. 72/1, vl. št. 76 k.o. V., s tem, da je 6. maja okoli 17.00 ure z osebnim avtomobilom peljala s svoje parc. št. 74 k.o. V. prek parc. št. 72/ k.o. V. in toženi stranki prepove v bodoče motiti tožečo stranko v njeni posesti nepremičnine s parc. št. 72/1 k.o. V. na enak ali podoben način, ker ji bo sicer za vsako bodoče moteče dejanje izrečena denarna kazen v znesku 500,00 EUR. V posledici neuspeha je tožnici naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške.

Zoper sklep se je tožeča stranka pritožila. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Sodišče v razlogih sklepa pravi, da tožena stranka nima namena ponavljati vožnje čez tožničino dvorišče, ne more zato uspeti tožeča stranka s tožbo zaradi motenja posesti samo zato, ker je nekdo le enkrat zapeljal na dvorišče oziroma ga prečkal. Take stvari naj bi se v vsakdanjem življenju dogajale, dokler se torej ne začnejo ponavljati in ovirati oziroma motiti posest, ni razlogov, da se taka situacija definira kot motenje posesti. Dejstvo je, da tožena stranka za vožnjo prek dvorišča ni imela nobene pravice. Opozarja na določbo Stvarnopravnega zakonika – SPZ (33. čl.), ki zagotavlja sodno varstvo zoper motenje posesti in v 3. odst. določa, da posestnik nima pravnega varstva le, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu. Vožnja tožene stranke preko dvorišča tožeče pa nedvomno ne temelji na zakonu in je zato sodno varstvo zagotovljeno. Kaj se zdi sodišču smiselno ali ne, pa je drugo vprašanje.

Priča A.J., ki je sodišče ni zaslišalo, bi povedal tudi, da ni res, da bi avto parkiral na dovozni poti, res je le, da se ni umaknil in da tudi ni takoj speljal, ko je tožena stranka zapeljala vzvratno, toda to le zato, ker ni vedel kaj bo storila. Očitno je bila zadeva do potankosti preračunana. Tožena stranka bi vsekakor lahko kako minuto počakala, A.J. bi peljal mimo in pot bi bila prosta. Sodišče bi moralo izvesti predlagani dokaz, zaslišati bi moralo pričo A.J. in tudi M.J. Vse je bilo zrežirano, saj se je toženka opremila s fotoaparatom. Da ni imela pravice iti prek dvorišča, dokazuje tudi sodba v zadevi Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. P1, ki jo je na dan vložitve pritožbe pritožnica prejela. Tožena stranka je pravdo s tožečo stranko glede prehoda prek dvorišča izgubila. Gre torej za motenje posesti, odločitev je napačna, izpodbijana sodba (pravilno očitno sklep) naj se tako spremeni, da se tožbenemu zahtevku ugodi, priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 33. čl. SPZ daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje ter se pri tem ne upoštevata pravica do posesti in tudi ne dobrovernost posestnika (1. odst.). Vendar pa, da bi bilo podano motenje posesti, mora biti podana tudi taka sprememba dejanskega stanja, ki ima tudi praktičen pomen. Ni namreč vsaka sprememba dejanskega stanja že motenje ali odvzem posesti. Motenje posesti je namreč le tako dejanje, ki dejansko ogroža razmerje določene osebe (v konkretnem primeru tožnice kot posestnice) do stvari in teži k spremembi takega razmerja oziroma dejanje, s katerim se nekomu preprečuje ali omejuje posest stvari ali pravice. Dejanje tožene stranke pa ni bilo tako, ki bi onemogočilo tožnici normalno izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo, šlo je za enkraten prehod, ki se očitno pozneje tudi ni ponovil in je tožnica sama na naroku izpovedala, da se je to, da bi tožena stranka zapeljala prek dvorišča, zgodilo prvič. Sicer pa je tožnica tudi izpovedala, da se je sin „takrat ustavil na cesti“. Toženka je torej oviro obvozila in ob tem zapeljala prek dvorišča tožnice, pravice, ki bi ji to omogočala, očitno res ni imela, kar izpostavlja tudi pritožnica, vendar pa, kot je pravilno poudarilo že sodišče, je v takem sporu izključeno pretresanje vprašanja pravice do posesti. Dejanje toženke ne more predstavljati motilnega ravnanja iz že navedenih razlogov, saj se dejanska oblast nad stvarjo zaradi tega enkratnega prehoda glede tožnice ni spremenila. Ker že zgoraj ugotovljena dejstva zadoščajo za sklep, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, vprašanje, ali bi morala toženka počakati, da se sin tožnice z vozilom umakne s poti ali ne, ni odločilno in zato tudi zaslišanje priče glede tega vprašanja (dokaz z zaslišanjem priče je bil pravzaprav predlagan v zvezi z navedbami o vožnji toženke prek parcele tožnice, kar pa je že ugotovljeno) ni odločilno. Ker tudi ni izkazano, da bi zaradi tega enkratnega dogodka v bodoče bilo pričakovati, da se bo tako dejanje ponovilo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni utemeljen dajatveni zahtevek (ugotovitveni del zahtevka ni potreben in služi le opisu dejanja, glede katerega je vložen dajatveni zahtevek – motenjska tožba je dajatvena tožba). Materialno pravo je torej pravilno uporabljeno glede na odločilna dejstva, ki so ugotovljena. Pritožbeni razlogi tako niso podani ter je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP), saj tudi uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev (2. odst. 350. čl. ZPP) ni zasledilo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 33

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
01.04.2020

Opombe:

P2RvYy02MTExOA==