<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL Sklep I Cpg 267/2021
ECLI:SI:VSLJ:2021:I.CPG.267.2021

Evidenčna številka:VSL00047082
Datum odločbe:07.07.2021
Senat, sodnik posameznik:mag. Valerija Jelen Kosi (preds.), Maja Jurak (poroč.), Milojka Fatur Jesenko
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:stečajni postopek - prijava terjatev v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - navajanje dejstev in dokazov - nepopolna prijava - manjkajoča trditvena podlaga - predložitev dokaza - obveznost predložitve listinskih dokazov - prerekanje prijavljene terjatve - ravnanje z nepopolno vlogo - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - stroški postopka za ugotovitev obstoja terjatve - odločitev o stroških postopka - načelo uspeha v pravdi

Jedro

Četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP za primer, ko prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka tega člena ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, določa, da se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana. Gre za sankcioniranje upnika, ki je z nepopolno prijavo povzročil situacijo, da se stečajni upravitelj o tej terjatvi, prav zaradi njene nepopolnosti in vsebinskih pomanjkljivosti, ni mogel izjaviti in jo je iz tega razloga tudi prerekal. Ta določba pomeni izjemo od splošne ureditve povračila stroškov v pravdnem postopku in jo je zato treba razlagati ozko. Uporabi se le v primerih, ko stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zaradi prav zaradi nepopolne prijave in je presoja razlogov, zaradi katerih je bila terjatev prerekana, tudi predmet postopka, v katerem se presoja zahtevek za njeno ugotovitev. Načelo uspeha, ki sicer velja v pravdi, je torej prebito izključno takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zaradi manjkajoče trditvene podlage ali manjkajočih dokazov.

Izrek

I. Pritožbi tožnice se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni, in sicer

- v IV. točki izreka tako, da se delež stroškov, ki ga mora tožnica povrniti prvi toženki (L., d. o. o.), zniža na 6,2%,

- v V. točki izreka pa tako, da se delež stroškov, ki ga mora prva toženka (L., d. o. o.) povrniti tožnici, zviša na 93,8%.

II. Pritožba prve toženke se v celoti zavrne.

III. Prva toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa v roku 15 dni povrniti tožnici njene stroške pritožbenega postopka v skupnem znesku 746,64 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 13. 10. 2020 v I. točki izreka ugotovilo obstoj navadne terjatve tožnice do druge toženke v višini 1.233.631,74 EUR v stečajnem postopku nad drugo toženko, v II. točki izreka zavrnilo zahtevek na ugotovitev obstoja navadne terjatve tožnice do druge toženke v višini 80.306,85 EUR, v III. točki izreka tožnici naložilo povrnitev 100% stroškov postopka drugi toženki, v IV. točki izreka naložilo tožnici povrnitev 12,8% stroškov postopka prve toženke, v V. točki izreka pa prvi toženki naložilo povrnitev 87,2% stroškov tožnice.

2. Zoper IV. in V. točko izreka, tj. zoper del odločitve o stroških, ki po vsebini predstavlja sklep, sta vložili pritožbo tožnica in prva toženka.

3. Tožnica v pritožbi izrecno ne izpostavlja pritožbenih razlogov, iz vsebine pa je razvidno, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep o stroških spremeni tako, da znaša končni uspeh tožnice 93,80% uspeh prve toženke pa 6,2%, ter prvi toženki naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka.

4. Toženka se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da v celoti ugodi njeni pritožbi in izpodbijani IV. in V. točko izreka spremeni tako, da tožnici naloži plačilo stroškov pravdnega postopka, oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, izpodbijani IV. in V. točko izreka razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, v obeh primerih pa predlaga, da pritožbeno sodišče tožnici naloži tudi plačilo pritožbenih stroškov prve toženke.

5. V odgovorih na pritožbo obe, tako tožnica kot prva toženka, predlagata zavrnitev pritožbe nasprotne stranke in naložitev stroškov pritožbenega postopka v plačilo nasprotni stranki.

6. Pritožba tožnice je utemeljena, pritožba prve toženke pa ni utemeljena.

7. V konkretnem primeru je šlo za pravdni postopek zaradi ugotovitve terjatve tožnice po 300. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Potekal je zaradi ugotovitve terjatve tožnice v višini 1.313.938,59 EUR, ki jo je ta prijavila v stečajnem postopku nad drugo toženko. Terjatev je v manjšem delu, tj. za 91.672,76 EUR (80.000,00 EUR glavnice in 11.672,76 EUR obresti) prerekal stečajni upravitelj druge toženke, prva toženka pa jo je prerekala v celoti. Sodišče prve stopnje je v pretežnem delu ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice in ugotovilo obstoj njene terjatve v višini 1.233.631,74 EUR, tožbeni zahtevek pa zavrnilo v delu, v katerem se je nanašal na ugotovitev terjatve v višini 80.306,85 EUR. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je šlo pri tem za regresno terjatev oz. terjatve, ki jih je porok druge toženke s pogodbo prenašal na tožnico.

8. Predmet tega pritožbenega postopka je odločitev sodišča prve stopnje glede porazdelitve stroškov med tožnico in prvo toženko (odločitev glede stroškov postopka druge toženke ni izpodbijana). Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za ta pritožbeni postopek, delež stroškov, ki bi strankama šel zgolj na podlagi načela uspeha iz drugega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) korigiralo tako, da je na podlagi četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP uspeh tožnice zmanjšalo za delež, ki ustreza delu zahtevka, s katerim je tožnica v postopku sicer uspela, vendar pa zanj v stečajnem postopku ni predložila ustreznih listinskih dokazov (gre za potrdilo o plačilu 47.794,54 EUR dne 8. 12. 2015 in potrdilo o plačilu 40.000,00 EUR z dne 7. 4. 2017), za isti delež pa povečalo uspeh prve toženke. Tožnici je tako priznalo 87,2% uspeh, čeprav je v postopku dejansko uspela s 93,8%, prvi toženki pa je priznalo 12,8% uspeh, čeprav je v postopku dejansko uspela s 6,2%.

9. Po prvem odstavku 60. člena ZFPPIPP mora prijava terjatev v postopku zaradi insolventnosti vsebovati: 1. določen zahtevek za priznanje terjatve, 2. opis dejstev iz katerih izhaja utemeljenost terjatve in dokaze o njih. Po tretjem odstavku istega člena pa mora upnik mora prijavi terjatve priložiti morebitne listinske dokaze o dejstvih iz 2. točke prvega odstavka tega člena. Četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP pa za primer, ko prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka tega člena ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, določa, da se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana. Gre za sankcioniranje upnika, ki je z nepopolno prijavo povzročil situacijo, da se stečajni upravitelj o tej terjatvi, prav zaradi njene nepopolnosti in vsebinskih pomanjkljivosti, ni mogel izjaviti in jo je iz tega razloga tudi prerekal.1 Ta določba pomeni izjemo od splošne ureditve povračila stroškov v pravdnem postopku in jo je zato treba razlagati ozko. Uporabi se le v primerih, ko stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zaradi prav zaradi nepopolne prijave in je presoja razlogov, zaradi katerih je bila terjatev prerekana, tudi predmet postopka, v katerem se presoja zahtevek za njeno ugotovitev.2 Načelo uspeha, ki sicer velja v pravdi, je torej prebito izključno takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zaradi manjkajoče trditvene podlage ali manjkajočih dokazov.3 Pritožbeno sodišče pri tem pripominja, da se mu v konkretnem primeru sicer ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali se četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP uporablja tudi v razmerju med dvema upnikoma stečajnega dolžnika, saj, kot izhaja iz nadaljevanja, pogoji iz te določbe, niso izpolnjeni. Glede na zgoraj navedeno je za uporabo določbe četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP namreč bistveno, da je terjatev prerekana samo zaradi pomanjkanja trditvene podlage oz. dokazov, ne pa, da je terjatev prerekana tudi zaradi tega, prerekana pa je poleg tega tudi iz drugih razlogov oz. bi bila prerekana tudi sicer.

10. Kot izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje, je prva toženka terjatev prerekala tudi iz drugih razlogov, med drugim tudi s sklicevanjem na pogodbo o odstopu terjatev med porokom in tožnico, na kar sicer v pritožbi pravilno opozarja tudi tožnica. Te ugotovitve prva toženka pritožbeno niti ne izpodbija (pritožbeno sicer izpostavlja, da tožnica prijavi terjatve ni priložila drugih listin, med katerimi pa te pogodbe ne omenja). Glede na določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o cesiji (prvi odstavek 417. člena iz 421. člen OZ) je obstoj terjatve tožnice kot cesionarke sicer res odvisen od obstoja terjatve poroka kot cedenta, vendar pa to ni vse. Obstoj te terjatve je bil ravno tako odvisen tudi od uspešnosti samega prenosa med porokom in tožnico. V primeru neuspešnosti prenosa oz. odstopa spornih terjatev, terjatev tožnice do druge toženke ne bi obstajala, tudi če bi sicer obstajala terjatev poroka do druge toženke. Na to pa se nanašajo ugovori prve toženke glede pogodbe o odstopu terjatev med porokom in tožnico. Ti ugovori torej niso povezani z listinami, za katere prva toženka tožnici očita, da jih prijavi terjatve v stečajnem postopku ni priložila. Prva toženka je torej terjatev tožnice v celoti prerekala tudi iz razlogov, ki niso povezani z listinami, za katere prva toženka tožnici očita, da jih prijavi terjatve v stečajnem postopku ni priložila. Iz tega izhaja sklep, da bi prva toženka terjatev tožnice prerekala tudi, če bi bile sporne listine v stečajnem postopku predložene, in sicer bi jo prav tako prerekala v celoti. V tem se dejansko stanje v tej zadevi tudi razlikuje od dejanskega stanja v judikatih, na katere se pritožbeno sklicuje prva toženka (prva toženka se je sklicevala na sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 704/2017 z dne 24. 8. 2017 in I Cpg 26/2018 z dne 18. 7. 2018), zato s tem sklicevanjem ne more uspeti. Glede na zgoraj navedeno, se ob takšni ugotovitvi tudi pritožbeni očitki prve toženke, da tožnica ni predložila nekaterih drugih listin, izkažejo za nerelevantne.

11. Kot izhaja iz do sedaj navedenega, pogoji po četrtem odstavku 60. člena ZFPPIPP v razmerju med tožnico in prvo toženko torej niso bili izpolnjeni in to glede celote pravdnih stroškov, ne samo glede presežka nad delom terjatve, glede katerega tožnica v stečajnem postopku ni predložila potrdil o plačilih, tj. glede potrdila o plačilu 47.794,54 EUR dne 8. 12. 2015 in potrdila o plačilu 40.000,00 EUR z dne 7. 4. 2017. Za vprašanje glede tega, kdo in v kakšnem obsegu nosi stroške pravdnega postopka v razmerju med tožnico in prvo toženko, tako v celoti pride v poštev načelo uspeha, torej drugi odstavek 154. člena ZPP. Glede na uspeh v postopku je tožnica torej upravičena do povrnitve 93,8% stroškov, prva toženka pa do povrnitve 6,2% stroškov.

12. Navedb glede porazdelitve stroškov na kakšni drugi pravni podlagi prva toženka ni podala, sama odmera stroškov oz. odločanje o upravičenosti posameznega stroška pa ni bila predmet izpodbijane odločbe. Pritožbene navedbe prve toženke, da naj bi tožnica sama povzročila stroške določenih pravdnih dejanj, so tako v tem pritožbenem postopku nerelevantne.

13. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP). V kolikor tožeča stranka morebiti na kakšno pritožbeno navedbo ni dobila izrecnega odgovora, ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve, kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi.4 Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega dela sodbe (torej sklepa o stroških) po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP uradoma upoštevnih kršitev ni ugotovilo. Pritožba prve toženke je bila torej neutemeljena, pritožba tožnice pa utemeljena. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo prve toženke in ugodilo pritožbi tožnice ter na podlagi pete alineje 358. člena v zvezi s 366. členom ZPP izpodbijani stroškovni del izreka sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je del stroškov, do povrnitve katerih je upravičena prva toženka, znižalo na 6,2%, del stroškov, do povrnitve katerih je upravičena tožnica, pa zvišalo na 93,8%.

14. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP ter Odvetniško tarifo, upoštevajoč vrednost točke 0,60 EUR. Prva toženka s svojo pritožbo ni uspela, tožnica pa je s svojo pritožbo uspela. Prva toženka mora tako tožnici povrniti z obema pritožbama povezane pritožbene stroške. Ti v zvezi s pritožbo tožnice glede na vrednost izpodbijanega dela (1.084,78 EUR) obsegajo nagrado za pritožbo v višini 250 točk (1. točka tar. št. 21 OT) s pripadajočimi materialnimi stroški v višini 2% od nagrade v višini 5 točk (tretji odstavek 11. člena OT), tj. skupaj 255 točk oziroma 153,00 EUR, kar skupaj z 22% DDV znaša 186,66 EUR. V zvezi s pritožbo prve toženke pa pritožbeni stroški tožnice glede na vrednost izpodbijanega dela (22.154,00 EUR) obsegajo nagrado za odgovor na pritožbo prve toženke v višini 750 točk (1. točka tar. št. 21 OT) s pripadajočimi materialnimi stroški v višini 2% od nagrade v višini 15 točk (tretji odstavek 11. člena OT), tj. skupaj 765 točk oziroma 459,00 EUR, kar skupaj z 22% DDV znaša 559,98 EUR. Vsi stroški pritožbenega postopka tožnice tako znašajo 746,64 EUR.

-------------------------------
1 Prim sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 194/2016 z dne 25. 5. 2016.
2 Prim. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 324/2019 z dne 6. 11. 2019 in I Cpg 479/2019 z dne 3. 6. 2020.
3 Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 425/2020 z dne 9. 9. 2020.
4 Prim. sklep Ustavnega sodišča opr. št. Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003 in sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. III Ips 3/2014 z dne 11. 11. 2014 in III Ips 84/2017 z dne 22. 5. 2018


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/2
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 60, 60/1, 60/1-2, 60/4, 300

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.09.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUwMzgy