<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep Cst 281/2021
ECLI:SI:VSLJ:2021:CST.281.2021

Evidenčna številka:VSL00047311
Datum odločbe:14.07.2021
Senat, sodnik posameznik:Vesna Jenko (preds.), Nada Mitrović (poroč.), Renata Horvat
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:postopek osebnega stečaja - prodaja solastne nepremičnine - prodaja celotne nepremičnine - sklep o prodaji - pritožba proti sklepu - izklicna cena - izpraznitev stanovanjske hiše - združitev stečajnih postopkov v enotno obravnavanje - cenitev vrednosti nepremičnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka

Jedro

Ne glede na dejstvo, da je več zadev dodeljenih istemu sodniku, mora sodišče, ki vodi stečajni postopek, v vsakem postopku odločiti s posebnim sklepom. Tudi v primeru, če sodišče odloči o prodaji nepremičnine kot celote, se mora v vsakem postopku odločiti o prodaji premoženja, ki spada v stečajno maso posameznega stečajnega dolžnika. Odločitev kot v primeru dveh združenih postopkov ni pravilna, ker tudi po naravi stvari dveh postopkov zoper različna stečajna dolžnika ni mogoče voditi skupaj.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje v postopku osebnega stečaja nad dolžnikoma A. A. in B. B. v 1. točki izreka odločilo o skupni prodaji nepremičnine v lasti stečajnih dolžnikov, vsakega do 1/2 celote, ID znak 0000 734/1 in ID znak 0000 734/2, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo z okoliškim zemljiščem in dvoriščem ter pomožne gospodarske objekte, vse na naslovu ... tako, da se nepremičnina prodaja kot celota; da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe; določi izklicna cena v višini 227.000,00 EUR za celotno nepremičnino (113.500,00 EUR za delež 1/2 celote vsakega dolžnika) in da se določi varščina v višini 22.700,00 EUR (11.350,00 EUR za delež 1/2 do celote). V 2. točki izreka pa je obema stečajnima dolžnikoma naložilo, da morata v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazniti nepremičnino iz 1. točke izreka tega sklepa in jo prosto oseb in stvari izročiti upraviteljema.

2. Dolžnik A. A. se je zoper sklep pritožil. Navedel je, da ga izpodbija v celoti. Opozoril je, da sodišče vodi dva ločena stečajna postopka zoper dolžnika in dolžnico in da zato enotno vodenje dveh postopkov ne more biti dopustno, še posebej iz razloga, ker obstajajo različni upniki dolžnikov z različnimi ločitvenimi pravicami. Trdil je, da obstoji tudi ovira za prodajo, ker je upnica S. P. (žena) prijavila izločitveno pravico na nepremičninah. Izrecno je izpodbijal izklicno ceno, ker temelji na cenitvi iz leta 2018 in predlagal dopolnilno cenitev. Nasprotoval pa je tudi odločitvi, da se morata stečajna dolžnika, ki jima družinska stanovanjska hiša predstavlja edini dom, iz nje in drugih nepremičnin, ki so predmet prodaje, izseliti še pred prodajo nepremičnin. Uveljavljal je zmotno uporabo materialnega prava in še neustavnost določbe drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Glede na navedeno je zatrjeval, da je sklep nepravilen in nezakonit.

3. O pritožbi se je izjavila tudi upraviteljica C. C. V zvezi s skupno prodajo iste nepremičnine dveh stečajnih dolžnikov je navedla, da gre za že ustaljeno sodno prakso sodišč. Glede predloga za novo cenitev se je izjavila, da ni utemeljen, ker bi povzročil dodatne nepotrebne stroške, saj cenitev, kljub temu, da je narejena v letu 2018, ni neuporabna. Sicer pa bo javna dražba pokazala povpraševanje trga v trenutku prodaje. Pritožniku je še odgovorila, da je res on formalno zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, vendar le-ta predstavlja stečajno maso, s katero razpolaga upravitelj; splošno znano dejstvo pa je, da se naseljene nepremičnine tudi težje unovčijo, saj kupci nimajo želje po prisilnem izseljevanju dolžnikov iz nepremičnin. Zato je predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa v celoti.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po oceni pritožbenega sodišča je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da vodi Okrožno sodišče v Krškem v zadevi St 0000/2018 postopek osebnega stečaja nad dolžnikom A. A., ki je tudi stranka tega postopka. V zadevi St 0001/2018 A. A. kot dolžnik ni stranka postopka, saj vodi v tej zadevi sodišče postopek osebnega stečaja zoper dolžnico B. B. V skladu z določbo 124. člena ZFPPIPP odloča sodišče v postopku zaradi insolventnosti s sklepom ali odredbo. To po drugi strani pomeni, da ne more sodišče z istim sklepom odločiti v dveh postopkih zoper različna dolžnika. Proti sklepu, ki ga izda sodišče v postopku zaradi insolventnosti, ima pravico do pritožbe vsaka stranka postopka (prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP). Pritožnik se je pritožil tako zoper sklep St 0000/2018 kot zoper sklep St 0001/2018, vendar kljub temu pritožbeno sodišče njegove pritožbe zoper sklep St 0001/2018 z dne 8. 6. 2021 ni zavrglo, ker je v obeh postopkih sodišče prve stopnje izdalo isti sklep. Njegovi pritožbi je ugodilo in celoten sklep razveljavilo.

7. Ne glede na dejstvo, da je več zadev dodeljenih istemu sodniku, mora sodišče, ki vodi stečajni postopek, v vsakem postopku odločiti s posebnim sklepom. Tudi v primeru, če sodišče odloči o prodaji nepremičnine kot celote (kot je urejena v 171.a členu ZIZ)1, se mora v vsakem postopku odločiti o prodaji premoženja, ki spada v stečajno maso posameznega stečajnega dolžnika. Odločitev kot v primeru dveh združenih postopkov ni pravilna, ker tudi po naravi stvari dveh postopkov zoper različna stečajna dolžnika ni mogoče voditi skupaj.

8. Glede na pritožbeno opozorilo, da dolžnik in B. B. nimata istih ločitvenih upnikov na sporni nepremičnini, tudi obrazložitve sklepa posledično ni mogoče preizkusiti v delu, v katerem se sodišče prve stopnje sklicuje na zahtevo po pridobitvi mnenja ločitvenih upnikov, ki se na poziv niso odzvali.

9. Obrazložitev sklepa tudi ne vsebuje nobene konkretne ugotovitve v zvezi z uporabo drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP, ki se lahko nanaša le na družinsko stanovanjsko hišo ali stanovanje, v katerem stanuje dolžnik. Zato v tem delu odločitve, ki se nanaša na obveznost A. A. (sina) in B. B. (mame), da v treh mesecih izpraznita nepremičnino iz 1. točke izreka sklepa (stanovanjsko hišo z okoliškim zemljiščem in dvoriščem ter pomožne gospodarske objekte, vse na naslovu Kapele 1, Kapele) in jo prosto oseb in stvari izročita upraviteljema, ni mogoče preizkusiti. Posledično se pritožbeno sodišče ni moglo opredeliti do pritožbenih trditev, da je sklep v tem delu protiustaven, ker dolžniku ne zagotavlja enakega položaja kot ga imajo dolžniki v primeru prodaje stanovanjske hiše, ki je njihov dom, v izvršilnem postopku.

10. Prav tako pritožbeno sodišče dolžniku ne more odgovoriti, ali je dejstvo, da je sodišče odločilo o predlogu upraviteljice junija 2021, ki temelji na cenitvi iz leta 2018, zaradi poteka dveh let in pol od cenitve, vplivala na določitev izklicne cene, ker se do te časovne razlike ni opredelilo v razlogih sklepa že sodišče prve stopnje. Stečajna upraviteljica je v izjavi na pritožbo sicer navedla, da je cenitev uporabljiva, ker bo trg pokazal pravo ceno in da je tudi glede na staro cenitev ocenjena vrednost še vedno primerna, ker je bil upnik, ki je predlagal stečaj nad dolžnikom, že pred tem neuspešen pri prodaji iste v izvršilnem postopku. Navedeni argumenti pritožbenemu sodišču niso zadostovali za potrditev višine izpodbijane izklicne cene. Sodišče prve stopnje bo moralo v obrazložitvi sklepa, v kolikor ne bo zahtevalo dopolnitve ocenjene vrednosti, navesti, zakaj meni, da v konkretnem primeru za določitev izklicne cene, cenitve iz leta 2018 ni treba dopolniti.

11. Iz razlogov sklepa tudi ne izhaja, zakaj je o predlogu upraviteljice, ki ga je podala 26. 2. 2020, sodišče odločilo leto in nekaj mesecev pozneje, vendar je upraviteljica pojasnila, da je razlog v prijavi izločitvene pravice dolžnikove žene, ki pa je ni uspela uveljaviti in da zato sedaj ne obstaja več nobena ovira za prodajo. V tem delu se pritožbeno sodišče strinja, da bi moral dolžnik v pritožbi navesti relevantna dejstva, s katerimi bi izkazal, da še vedno obstajajo ovire za prodajo, česar pa ni zmogel.

12. Ker pritožbeno sodišče bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 14. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ki jo je ugotovilo predhodno, samo ni moglo odpraviti, je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v celoti razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------

1Glej sklep VSL Cst 458/2018 z dne 19. 9. 2018.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 124, 125, 125/1, 331, 395, 395/2
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 171a
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
30.07.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ5NDUw