<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Celju
Oddelek za prekrške

VSC Sklep PRp 2/2021
ECLI:SI:VSCE:2021:PRP.2.2021

Evidenčna številka:VSC00042376
Datum odločbe:26.01.2021
Senat, sodnik posameznik:Jožica Arh Petković (preds.), Zinka Strašek (poroč.), Branko Aubreht
Področje:DAVKI - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:vodenje poslov in odločanje - odgovorna oseba pravne osebe - inšpekcijski ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti - stek prekrškov - zaposlovanje na črno

Jedro

Glede na storilkine izpovedbe, da so preko pravne osebe V. d. o. o. dejansko poslovali bratje B., je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da je obdolženka vedela za dejavnost obdolžene pravne osebe, kot tudi za prepoved opravljanja dejavnosti, pa je kljub temu dopustila, da je pravna oseba ravnala v nasprotju z odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti, in da je torej prekršek po 13. točki prvega odstavka 95. člena ZFU storila z eventualnim naklepom. Zgolj pavšalne, nekonkretizirane trditve, da storilka ni bila dejanski poslovodja in da ni bila neposredno navzoča na posameznih krajih očitanih prekrškov ter tako v kritičnem času ni imela neposrednega nadzora nad delom delavcev, ne morejo omajati prepričljivosti zgoraj povzete dokazne ocene, za katero je sodišče prve stopnje navedlo prepričljive, logične in razumljive argumente.

Iz odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti FURS DT 0610-4707/2016-1 z dne 13. 7. 2016 izhaja, da je z njo obdolženi pravni osebi V. d. o. o. bila izrečena prepovedi opravljanja vseh dejavnosti v celoti od 13. 7. 2016 do odprave nepravilnosti, ki so bile pri zavezancu za davek predhodno ugotovljene, in sicer po 3., 4., 7., 8. in 25. členu ZDavPR (torej med drugim tudi obveznosti predhodne sporočitve podatkov o vseh poslovnih prostorih, v katerih izdaja račune po petem odstavku 4. člena ZDavPR). Podatki v spisovnem gradivu ne izkazujejo, da je pravna oseba odpravila ugotovljene nepravilnosti. Tega ne navaja niti prekrškovni organ. Če bi obdolžena pravna oseba izpolnila svoje obveznosti in pristojnemu davčnemu organu sporočila podatke o poslovnih prostorih v katerih izdaja račune in imela sprejet interni akt, bi tudi prenehala veljavnost odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti, saj bi ugotovljene nepravilnosti, ki so bile podlaga za izdajo odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti, bile odpravljene, s tem pa tudi ne bi mogla storiti prekrška po 13. točki prvega odstavka 95. člena ZFU. To pomeni, da so kršitve 4. člena in 5. člena ZDavPR nujni sestavni del prekrška po 13. točki prvega odstavka 95. člena ZFU.

Izrek

I. Izpodbijana sodba se po uradni dolžnosti spremeni

a) glede odgovornosti pravne osebe V. d. o. o.,

v točki I/2 in točki I/3 izreka tako, da se postopek o prekršku zoper pravno osebo V., d. o. o. - v stečaju, ..., ki je bila izbrisana iz sodnega registra 13. 6. 2019,

zaradi prekrška po 1. točki 19. člena Zakona o davčnem potrjevanju računov, ki naj bi ga storila s tem, ko je 28. 6. 2017 na premični stojnici v kraju V., pri stanovanjski hiši V. ... in na premični stojnici v kraju S., pri stanovanjski hiši D. ..., opravljala dejavnost trgovine na drobno na stojnici, saj sta na premični stojnici v V. I. D., v S. pa K. T., opravljala prodajo sadja (marelice, češnje, maline, borovnice) kupcem za gotovino, čeprav pravna oseba ni bila vključena v sistem davčnega potrjevanja računov in na dan 28. 6. 2017 davčemu organu ni sporočila podatkov o poslovnih prostorih, kjer izdaja račune, kar je bilo ugotovljeno pri opravljanju nadzora Mobilnega oddelka Celje 28. 6. 2017 na lokaciji V. in S., takšno poslovanje pa sta kot direktorja, ki sta v času storitve prekrška bila zakonita zastopnika pravne osebe in kot taka pooblaščena za zakonito poslovanje pravne osebe, omogočila F.. M. in V. D., s čimer je kršila določilo petega odstavka 4. člena ZDavPR,

in zaradi prekrška po 3.a točki 18. člena ZDavPR, ki naj bi ga storila s tem, da je 28. 6. 2017 opravljala dejavnost, čeprav ni bila vključena v sistem davčnega potrjevanja računov in tudi na dan 28. 6.2 017 ni imela sprejetega internega akta, tako poslovanje v imenu, na račun in s sredstvi pravne osebe pa sta omogočila F. M. in V. D., ki sta bila v času storitve prekrška zakonita zastopnika pravne osebe in kot takšna pooblaščena za zakonito poslovanje pravne osebe,

ustavi iz razloga po 5. točki 136. člena ZP-1.

b) glede odgovornosti za prekrške, izreka sankcij in stroškov postopka odgovorni osebi pravne osebe F. M., .., Republika ...,

(-) v točkah III/2 in III/3 izreka tako, da se postopek o prekršku zoper odgovorno osebo pravne osebe F. M., ..., Republika ...

zaradi prekrška po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDavPR, ki naj bi ga storil s tem, da je kot direktor, ki je bil v času storitve prekrška zakoniti zastopnik pravne osebe V. d. o. o. in kot tak pooblaščen za zakonito poslovanje pravne osebe, omogočil poslovanje v imenu, na račun in s sredstvi pravne osebe V. d. o. o. tako, da je 28. 6. 2017 na premični stojnici v kraju V., pri stanovanjski hiši V. ..., in na premični stojnici v kraju S., pri stanovanjski hiši D. ..., pravna oseba opravljala dejavnost trgovine na stojnici, čeprav ni bila vključena v sistem davčnega potrjevanja računov po Zakonu o davčnem potrjevanju računov in na dan 28. 6. 2017 davčnemu organu ni sporočila podatkov o poslovnih prostorih, kjer izdaja račune, s čimer naj bi kršil določilo petega odstavka 4. člena ZDavPR in storil prekršek po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDavPR,

in zaradi prekrška po 3.a točki prvega odstavka 18. člena ZDavPR, ki naj bi ga storil s tem, ko je kot direktor, ki je bil v času storitve prekrška zakoniti zastopnik in kot tak pooblaščen za zakonito poslovanje pravne osebe, omogočil poslovanje v imenu, na račun in s sredstvi pravne osebe V. d. o. o., tako, da je 28. 6. 2017 v zgoraj opisanih okoliščinah pravna oseba opravljala dejavnost trgovine na stojnici, čeprav ni bila vključena v sistem davčnega potrjevanja računov po Zakonu o davčnem potrjevanju računov in tudi na dan 28. 6. 2017 ni imela sprejetega internega akta iz šestega odstavka 5. člena ZDavPR,

ustavi iz razloga po 5. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1.

(- ) da se obdolženemu F. M. ne določita globi za prekrška po točkah III/2 in III/3 izreka, temveč se mu izreče globa za prekršek pod točko III/1 izreka v višini 850,00 EUR ter

(-) da je obdolženi F. M. dolžan plačati sodno takso v višini 85,00 EUR.

c) glede odgovornosti za prekršek, izrek sankcij in stroškov postopka obdolženi odgovorni osebi V. D.

(-) v točkah V/2 in V/3 izreka tako, da se postopek o prekršku zoper odgovorno osebo pravne osebe V. D.,

zaradi prekrška po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDavPR, ki naj bi ga storila s tem, da je kot direktorica, ki je bila v času storitve prekrška zakonita zastopnica pravne osebe V. d. o. o. in kot taka pooblaščena za zakonito poslovanje pravne osebe, omogočila poslovanje v imenu, na račun in s sredstvi pravne osebe V. d. o. o. tako, da je 28. 6. 2017 na premični stojnici v kraju V., pri stanovanjski hiši V. ..., in na premični stojnici v kraju S., pri stanovanjski hiši D. ..., pravna oseba opravljala dejavnost trgovine na stojnici, čeprav ni bila vključena v sistem davčnega potrjevanja računov po Zakonu o davčnem potrjevanju računov in na dan 28. 6. 2017 davčnemu organu ni sporočila podatkov o poslovnih prostorih, kjer izdaja račune, s čimer naj bi kršila določilo petega odstavka 4. člena ZDavPR in storila prekršek po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDavPR,

in zaradi prekrška po 3.a točki prvega odstavka 18. člena ZDavPR, ki naj bi ga storila s tem, ko je kot direktorica, ki je bila v času storitve prekrška zakonita zastopnica in kot taka pooblaščena za zakonito poslovanje pravne osebe, omogočila poslovanje v imenu, na račun in s sredstvi pravne osebe V. d. o. o., tako, da je 28. 6. 2017 v zgoraj opisanih okoliščinah pravna oseba opravljala dejavnost trgovine na stojnici, čeprav ni bila vključena v sistem davčnega potrjevanja računov po Zakonu o davčnem potrjevanju računov in tudi na dan 28. 6. 2017 ni imela sprejetega internega akta iz šestega odstavka 5. člena ZDavPR,

ustavi iz razloga po 5. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1;

(-) da se obdolženi V. D. ne določita globi za prekrška po točkah V/2 in V/3 izreka, temveč se ji izreče globa za prekršek pod točko V/1 izreka v višini 850,00 EUR ter

(-) da je obdolžena V. D. dolžna plačati sodno takso v višini 85,00 EUR.

Stroški ustavljenega dela postopka na podlagi četrtega odstavka 144. člena ZP-1 bremenijo proračun.

II. Sicer se pritožba zavrne in v nespremenjenih delih izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo obdolženo pravno osebo ter odgovorni osebi F. M. ter V. D. spoznalo za odgovorne storitve prekrškov po 13. točki prvega odstavka 95. člena ZFU (točke I/1, III/1 in V/1 izreka), 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDavPR (točke I/2, III/2 in V/2 izreka) in 3.a točki prvega odstavka 18. člena ZDavPR (točke I/3, III/3 in V/3 izreka). Pravni osebi je izreklo le stransko sankcijo odvzem predmetov (zaseženega sadja, ki je bilo že prodano), dveh tehtnic Vertie TD 8888 in vezane knjige računov, ki se po pravnomočnosti sodbe uničijo. Obdolžena pravna oseba je namreč tekom bila izbrisana iz sodnega registra 13. 6. 2019 v posledici pravnomočno zaključenega stečajnega postopka. Odgovornima osebama je za vsak prekršek določilo globo v najnižjem predpisanem znesku za posamezni prekršek (850,00 EUR za prekršek po 13. točki prvega odstavka 95. člena ZFU, 1.200,00 EUR za prekršek po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDavPR in 800,00 EUR za prekršek po 3.a točki prvega odstavka 18. člena ZDavPR in jima nato izreklo enotno sankcijo 2.850,00 EUR. Posledično jima je naložilo plačilo stroškov postopka o prekršku – sodne takse v višini 285,00 EUR. Postopek o prekršku zoper vse tri obdolžence zaradi prekrškov po prvem odstavku 21. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC) in 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDavPR pa je ustavilo iz razloga po 1. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 in odločilo, da stroški ustavljenega dela postopka bremeijo proračun (točke II., IV. in VI. izreka).

2. Zoper tako sodbo se pritožuje zagovornik obdolžene odgovorne osebe pravne osebe V. D., ki izrecno izpodbija zgolj V. točko izreka izpodbijane sodbe in uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka o prekršku (1. do 3. točka 154. člena ZP-1). Predlaga razveljavitev V. točke izreka in ustavitev postopka o prekršku zoper obdolženko.

3. Pritožba ni utemeljena, v izrek pa je bilo potrebno poseči iz razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti v skladu s 159. členom ZP-1).

4. V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje vabilo vse obdolžene na zaslišanje s pravnim poukom, da bo sodišče v skladu z drugim odstavkom 115. člena ZP-1 izdalo sodbo brez njihovega zaslišanja, če se ne bodo odzvali vabilu in izostanka ne bodo opravičili, ker za pravilno odločitev ni nujno, da bi bili zaslišani. Vabilu na zaslišanje se je odzvala le obdolžena V. D., ki je podala svoj zagovor že 6. 3. 2018 (list. št. 38 – 39) ter nato še 10. 3. 2020 (list. št. 76 – 79). Po prvem zaslišanju obdolženke je sodišče kot priči zaslišalo I. D. in K. T. ter prebralo listine, ki sta jih predložila predlagatelj in obdolženka in so naštete v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Tako je že iz same obrazložitve izpodbijane sodbe, v kateri je natančno povzet zagovor obdolženke ter izpostavljeni bistveni deli izpovedb prič T. in D., jasno razvidno, da so neutemeljeni pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah določb postopka o prekršku, ki jih zagovornik utemeljuje z navedbami, da bi morala biti obdolženka v predmetnem postopku zaslišana, da bi lahko podala svoj zagovor in da bi morali biti zaslišani tudi priči D. in T.

5. Neutemeljeni pa so tudi očitki o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, ki jih zagovornik utemeljuje z navedbami, da obdolženka dejansko ni opravljala poslovodstva v kritičnem času, da je bila prepričana, da je s poslovanjem družbe vse pravilno in zakonito, ker je v tem delu poslovanje družbe urejalo pooblaščeno računovodstvo ter da je pomembna okoliščina, da obdolženka ni bila osebno prisotna na posameznih krajih očitanih prekrškov ter tako v kritičnem času ni imela neposrednega nadzora nad delom delavcev, ki so lahko ravnali mimo danih jim navodil.

6. Obdolženka je v zagovoru resda izpovedovala, da je družbo ustanovil F. M. pod prvotnim imenom F. d. o. o. z namenom, da bi si izposloval dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji, ona pa je pristala na vlogo direktorice za uslugo M. kot družinskemu prijatelju; da družba dejansko nikoli ni poslovala; da je za urejanje poslovanja pooblastila računovodkinjo; da je bila zelo presenečena, ko je izvedela, da so pri družbi, ki se je preimenovala v V. d. o. o., zaposleni delavci; da so podpisi na pogodbah o zaposlitvi ponarejeni oz. niso njeni; da je nato izvedela, da je M. bratom B. dovolil poslovanje preko njegove firme, ker so prijatelji in da so dejansko poslovanje urejali V., V. in V. B., sama pa na poslovanje ni imela nobenega vpliva. Vendar je sodišče prve stopnje ob skrbni oceni njenega zagovora in izvedenih dokazov prepričljivo zaključilo, da ne verjame obdolženki, da ni vedela, da družba V. d. o. o. dejansko opravlja dejavnost prodaje sadja na premičnih stojnicah, da je bila direktorica le formalno in da družba ni opravljala nobene dejavnosti. Pri tem je tudi pravilno poudarilo, da je take navedbe ne oprostijo odgovornosti za prekrške, saj je kot zakonita zastopnica dolžna skrbeti za zakonito poslovanje pravne osebe, kot ji to nalaga 32. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in da te odgovornosti ne more prenesti na osebo, ki opravlja računovodske storitve. Obdolženka se je sicer sklicevala na to, da je delavce prijavljala in davčne zadeve v zvezi z izdajanjem računom urejala računovodkinja P., vendar podatkov o tej osebi sodišču ni predložila, čeprav jo je sodišče k temu večkrat pozivalo, zaradi česar sodišče te osebe ni moglo zaslišati. Obdolženka tako svojih trditev glede poslovanja pravne osebe V. d. o. o. ni podkrepila z nobenimi dokazi. Nenazadnje pa je obdolženka sama navedla, da zahtev za sodno varstvo zoper odločbe o prekrških, ki so ji bile izdane, ni vlagala in da ni opravljala nadzora nad delovanjem pravne osebe. Glede na njene izpovedbe, da so preko pravne osebe V. d. o. o. dejansko poslovali bratje B. (D. je tudi izpovedal, da mu je delo na stojnici v V. omogočil V. B., da je komuniciral izključno z njim ter da mu je ravno B. rekel, da naj inšpektorju pove, da delo opravlja za družbo V. d. o. o.), je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da je obdolženka vedela za dejavnost obdolžene pravne osebe, kot tudi za prepoved opravljanja dejavnosti, pa je kljub temu dopustila, da je pravna oseba ravnala v nasprotju z odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti, in da je torej prekršek po 13. točki prvega odstavka 95. člena ZFU storila z eventualnim naklepom. Zgolj pavšalne, nekonkretizirane trditve, da storilka ni bila dejanski poslovodja in da ni bila neposredno navzoča na posameznih krajih očitanih prekrškov ter tako v kritičnem času ni imela neposrednega nadzora nad delom delavcev, ne morejo omajati prepričljivosti zgoraj povzete dokazne ocene, za katero je sodišče prve stopnje navedlo prepričljive, logične in razumljive argumente.

7. Vendar pa je pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa, ki ga je dolžno opraviti v skladu s 159. členom ZP-1, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je obdolženo pravno osebo in odgovorni osebi pravne osebe spoznalo za odgovorne prekrškov po 1. točki prvega odstavka 19. člena in 3.a točki prvega odstavka 18. člena ZDavPR.

8. Kot je bilo pojasnjeno, so bili obdolžena pravna oseba in obdolženi odgovorni osebi pravne osebe spoznani za odgovorne storitve prekrška po 13. točki prvega odstavka 95. člena ZFU, ki določa, da se z globo 2.000 do 10.000 eurov za prekršek kaznuje pravna osebe, ki ne upošteva odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti po prvem odstavku 37. člena ZFU. Taka prepoved se izreče, če uradna oseba pri opravljanju nalog finančne uprave ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis, katerega izvajanje nadzoruje, če je to nujno potrebno zaradi preprečitve nadaljnje kršitve. Kot izhaja iz prvega odstavka 37. člena ZFU taka prepoved velja do odprave nepravilnosti.

9. Iz odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti FURS DT 0610-4707/2016-1 z dne 13. 7. 2016 izhaja, da je z njo obdolženi pravni osebi V. d. o. o. bila izrečena prepovedi opravljanja vseh dejavnosti v celoti od 13. 7. 2016 do odprave nepravilnosti, ki so bile pri zavezancu za davek predhodno ugotovljene, in sicer po 3., 4., 7., 8. in 25. členu ZDavPR (torej med drugim tudi obveznosti predhodne sporočitve podatkov o vseh poslovnih prostorih, v katerih izdaja račune po petem odstavku 4. člena ZDavPR). Podatki v spisovnem gradivu ne izkazujejo, da je pravna oseba odpravila ugotovljene nepravilnosti. Tega ne navaja niti prekrškovni organ. Če bi obdolžena pravna oseba izpolnila svoje obveznosti in pristojnemu davčnemu organu sporočila podatke o poslovnih prostorih v katerih izdaja račune in imela sprejet interni akt, bi tudi prenehala veljavnost odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti, saj bi ugotovljene nepravilnosti, ki so bile podlaga za izdajo odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti, bile odpravljene, s tem pa tudi ne bi mogla storiti prekrška po 13. točki prvega odstavka 95. člena ZFU. To pomeni, da so kršitve 4. člena in 5. člena ZDavPR nujni sestavni del prekrška po 13. točki prvega odstavka 95. člena ZFU in četudi so obdolžena pravna oseba in odgovorni osebi pravne osebe z ravnanjem pod točko I/1, III/1 in V/1 izreka izpodbijane sodbe izpolnili tudi zakonske znake prekrškov po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDavPR in 3.a točki prvega odstavka 18. člena ZDavPR, ju za ti kršitvi ni mogoče sankcionirati, saj sta tudi ta prekrška zajeta v prekršku po 13. točki prvega odstavka 95. člena ZFU (kot je prvostopenjsko sodišče ugotovilo tudi glede prekrška po prvem odstavku 21. člena ZPDZC-1). Ali povedano še drugače: ob ugotovitvi, da je pravni osebi bila izrečena prepoved opravljanja dejavnosti do odprave nepravilnosti, ki jih pravna oseba nikoli ni odpravila, je izključena odgovornost te pravne osebe za prekrške pod točkami I/2, I/3 izreka izpodbijane sodbe, posledično pa tudi odgovornost odgovornih oseb pravne osebe za prekrške pod točkami III/2, III/3, V/2 in V/3 izreka izpodbijane sodbe.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijanega dela sodbe o prekršku (V. točke izreka) na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 izpodbijano sodbo spremenilo glede odgovornosti odgovorne osebe pravne osebe V. D. za prekrška po 1. točki prvega odstavka 19. člena ZDavPR (točka V/2 izreka) in 3.a točki prvega odstavka 18. člena ZDavPR (točka V/3 izreka) tako, da je postopek o prekršku za ta dva prekrška zoper obdolženo V. D. ustavilo iz razloga po 5. točki 136. člena ZP-1, posledično pa spremenilo tudi odločitev o izreku sankcij tako, da se obdolženi odgovorni osebi pravne osebe V. D. izreče le globa v višini 850,00 EUR, ter glede stroškov postopka tako, da ji je naložilo plačilo sodne takse v višini 85,00 EUR. Ker pa so razlogi, zaradi katerih je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo v korist obdolžene odgovorne osebe pravne osebe V. D., ki se je edina pritožila zoper sodbo, v korist tudi obdolženi pravni osebi in soobdolženi odgovorni osebi pravne osebe F. M., ki nista vložili pritožbe, je pritožbeno sodišče ob upoštevanju načela beneficium cohaesionis v skladu s enajstim odstavkom 163. člena ZP-1 izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tudi v delu, ki se nanaša na odgovornost obdolžene pravne osebe in odgovorne osebe pravne osebe F. M. tako, kot izhaja iz izreka te sodbe. V preostalem delu tj. glede odločitve o odgovornosti za prekršek po 13. točki prvega odstavka 95. člena ZFU pa je pritožbo zavrnilo in v tem delu izpodbijano sodbo potrdilo.

11. Na podlagi četrtega odstavka 144. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 147. člena ZP-1 je pritožbeno sodišče odločilo, da stroški ustavljenega dela postopka bremenijo proračun. Plačila sodne takse kot stroška postopka o prekršku pa pritožbeno sodišče ni naložil, saj je bilo s sodbo odločeno delno v korist obdolžencev (drugi odstavek 147. člena ZP-1).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančni upravi (2014) - ZFU - člen 95, 95/1, 95/1 - 13
Zakon o davčnem potrjevanju računov (2015) - ZDavPR - člen 19, 19/1, 19/1 - 1, 19/1 - 2, 19/1 - 3
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (2014) - ZPDZC-1 - člen 21
Datum zadnje spremembe:
07.04.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ2MjY3
http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*