<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL Sodba I Cpg 954/2018
ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CPG.954.2018

Evidenčna številka:VSL00029923
Datum odločbe:27.11.2019
Senat, sodnik posameznik:Helena Miklavčič (preds.), Nada Mitrović (poroč.), Renata Horvat
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO
Institut:postopek javnega naročila - predmet pogodbe - namen pogodbe - novo naročilo - sklenitev nove pogodbe - dokazna ocena - prekluzija trditev

Jedro

Namen javnega naročila in na njegovi podlagi sklenjene Pogodbe je bil delujoč registrafonski sistem. Na navedeno dejstvo, razpisno dokumentacijo, izvedena zaslišanja in izrecno pisno zavezo tožeče stranke, da bo sporne plošče dobavila, je sodišče prve stopnje oprlo zaključek, da je bila tožena stranka sporne plošče dolžna dobaviti zaradi izpolnitve Pogodbe, sklenjene na podlagi javnega naročila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 192378/2010 z dne 22. 3. 2011 v prvem in tretjem odstavku izreka razveljavilo ter tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 1.858,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do prenehanja obveznosti (II. odstavek izreka).

2. Tožeča stranka se je zoper sodbo sodišča prve stopnje pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana zadeva je že drugič pred pritožbenim sodiščem. Prvič je sodišče prve stopnje s sodbo X Pg 3586/2012 z dne 10. 7. 2015 v zvezi z dopolnilno sodbo z dne 31. 8. 2015 zahtevek zaradi nesklepčnosti zavrnilo. Po pritožbi tožeče stranke je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cpg 73/2016 z dne 5. 7. 2017 sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje z napotkom, da sodišče prve stopnje presodi navedbe tožeče stranke, da ji je tožena stranka naročila dobavo PCM2 plošč in navedbe tožene stranke, da je bila tožeča stranka dolžna te plošče dobaviti zaradi izpolnitve pogodbe, ki sta jo stranki sklenili na podlagi javnega naročila.

6. V novem sojenju je sodišče prve stopnje razpisalo narok za glavno obravnavo, na katerem je zaslišalo zakonitega zastopnika tožeče stranke D. Č. in M. K., ki je bil pri toženi stranki zadolžen za izvedbo spornega javnega naročila. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da sta se izpovedi D. Č. in M. K. glede PCM2 plošč razlikovale, pri čemer je sodišče prve stopnje zaključilo, da je prepričljivejša izpoved M. K., saj je ugotovilo, da se izpoved D. Č. v posameznih delih ni skladala z vsebino dokaznih listin. Izpovedal je namreč, da je ponudbo za sporne plošče pridobila tožena stranka, sama ponudba-predračun št. 081321-02400 z dne 17. 3. 2008 (list. št. 100 – 103) pa je naslovljena na tožečo stranko. Nadalje je ugotovilo, da z listinami v spisu niso skladne trditve, da je bilo plačilo PCM2 plošč izvedeno zgolj zaradi dogovora o sklenitvi vzdrževalne pogodbe. Ugotovilo je namreč, da se v listinah omemba vzdrževalne pogodbe prvič pojavi v letu 2010, kar izhaja tudi iz izpovedi K. (list. št. 458), dogovor strank, da bo v primeru, če ne bo druge tehnične rešitve, tožeča stranka dobavila PCM2 plošče, vso ostalo programsko in strojno opremo, skupaj z licencami, pa MNZ GPU, pa je bil sklenjen že 12. 10. 2007 (A80). Ker teh zaključkov sodišča prve stopnje tožeča stranka s pritožbo ni uspela izpodbiti, je pritožbeno sodišče sledilo sodišču prve stopnje, da tožeča stranka ni uspela dokazati trditev, da je šlo pri PCM2 ploščah za dodatno oziroma novo naročilo in ne za izpolnitev že sklenjene Pogodbe na podlagi javnega naročila.

7. Sodišče prve stopnje je zaključek o tem, da so bile PCM2 plošče del razpisne dokumentacije temeljilo tudi na naslednjem zapisu v razpisni dokumentaciji (str. 42): „V primeru, da je za delovanje registrafonske naprave potrebno na telefonski centrali zagotoviti dodatne licence ali vmesnike (npr. CSTA), jih zagotovi ponudnik opreme.“ Pri tem je sicer navedlo tudi, da je izvedenec G. opozoril, da ne gre za izrecno obveznost za vmesnike za prenos govornih kanalov, vendar pa je ocenilo, da je treba zahtevo razumeti širše, v luči siceršnjih ohlapno postavljenih razpisnih pogojev. Po prepričanju pritožbenega sodišča je tako stališče pravilno. Predmet javnega naročila (str. 40 razpisne dokumentacije) in Pogodbe (prvi odstavek 1. člena in prvi odstavek 3. člena) je bil namreč delujoč sistem naprav za snemanje govornih in podatkovnih komunikacij v telekomunikacijskem omrežju, ki ga pri delu uporablja Policija – gre za visoko zanesljiv in preizkušen sistem naprav za snemanje govornih in podatkovnih komunikacij. Namen, ki je bil zasledovan, je bil torej funkcionalnost sistema, kar izhaja tudi iz zaslišanja K. (list. št. 457 in 459). Slednji je namreč potrdil le, da sporne plošče sicer niso bile specificirane oziroma neposredno navedene v razpisni dokumentaciji, ker je bil z njihove strani zasledovan namen zagotoviti delujoči sistem. S tem pa ni potrdil, kot to skuša prikazati pritožba, da sporne plošče niso bile del javnega naročila.

Iz zgoraj navedenega dopisa v razpisni dokumentaciji (str. 42) nadalje nedvomno izhaja, da se ne nanaša na vmesnike na registrafonskih napravah, kot to skuša prikazati pritožba, temveč na vmesnike, ki so potrebni na telefonski centrali za delovanje registrafonske naprave. Zmotne so pritožbene navedbe, da to pomeni, da je dobavitelj registrafonskih naprav odgovoren tudi za pravilno delovanje telefonskih central, temveč je odgovoren za delujoč registrafonski sistem, kar navsezadnje izhaja tudi iz dejstva, da je bila tožeča stranka dolžna izvesti preizkus delovanja opreme, ki je predstavljal osnovo za potrditev nakupa sistema v celoti (str. 40 razpisne dokumentacije). Registrafonski sistem pa je v konkretnem primeru za delovanje potreboval PCM2 plošče, k dobavi katerih se je 12. 10. 2007 pisno zavezala tožeča stranka.

8. Pravilnosti izpodbijane odločitve tožeča stranka ne more izpodbiti s sklicevanjem na sodno prakso Sodišča EU1, da ponudbe, ko je predložena, ni več mogoče spreminjati in da je nejasnost ponudbe zgolj posledica neizpolnitve dolžnosti skrbnega ravnanja tožene stranke pri pripravi ponudbe ter s sklicevanjem na sodbo VSRS Ips 64/2017, iz katere izhaja, da je rok izvedbe, cena in predmet pogodbe bistvena sestavina pogodbe, ki jih v fazi izvedbe ni dopustno spreminjati. V konkretnem primeru je namreč ključno zasledovanje namena in sicer delujoč registrafonski sistem ter pisna zaveza tožeče stranke za dobavo PCM2 plošč, ki izhaja iz dogovora z dne 12. 10. 2007. Pritožbeno sodišče poudarja, da je v primeru ohlapnih razpisnih pogojev, pri čemer je namen jasen in sicer delujoč registrafonski sistem, tudi ponudnik kot strokovnjak dolžan naročnika opozoriti na ohlapnost pogojev oziroma od njega zahtevati dodatna pojasnila. Iz izvedenskega mnenja – odgovori na dodatna vprašanja izhaja (str. 3), da niti tožeča stranka, niti tožena stranka nista podali enoznačne rešitve, ki bi morala biti jasna že pred pripravo razpisne dokumentacije. Tožena stranka je pripravila ohlapni razpis, tožeča stranka posledično ponudbo brez specificirane opreme, pri čemer tožeča stranka ni preverila zahteve iz razpisne dokumentacije (predvsem v zvezi z vmesniki za prenos govornih kanalov) (izvedensko mnenje, str. 40). Tožeča stranka se je sicer branila, da je bil sprva zahtevan pasivni način snemanja, nakar je tožena stranka to zahtevo spremenila v aktivni način snemanja. Vendar je izvedenec pojasnil, da v primeru pasivnega snemanja sicer PCM2 plošče niso nujno potrebne, se pa s tem zmanjša funkcionalnost snemanja. Poleg tega iz listin izhaja, da je imel tudi pasivni način snemanja pomanjkljivosti oziroma napake (A73). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje nedvomno izhaja, da sistem ni deloval kot bi moral, saj sta stranki skupaj iskali rešitev. V okviru iskanja rešitve pa iz zgoraj navedenega dogovora nedvomno izhaja, da se je k dobavi PCM2 plošč pisno zavezala tožeča stranka kot ponudnica opreme, kot je to predvidela že razpisna dokumentacija. Navedeni dogovor je zato odpravil morebitne dvome v zvezi z vsebino Pogodbe oziroma ohlapnostjo razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na dobavo vmesnikov za telefonsko centralo. Zato ne držijo trditve tožeče stranke, da je šlo za naknadno spreminjanje ponudbe oziroma razpisnih pogojev.

9. Pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do listine „Pilotska postavitev registrafonskega omrežja“ z dne 21. 8. 2007 (A73) in do izjav tožeče stranke ter B. z dne 20. 8. 2007 (A72), niso utemeljene. Sodišče prve stopnje se je do navedenega opredelilo. Kot ključno je ugotovilo, da sta bili obe izjavi dani pred izvedbo pilotskega preizkusa sistema, kot tudi pred dogovorom, na podlagi katerega se je tožeča stranka zavezala dobaviti PCM2 plošče. Glede izjave B. je ugotovilo še, da je naslovljena na tožečo stranko in opredeljuje njune medsebojne zaveze. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni dokazano, da je imela ta izjava vpliv na kasnejši dogovor strank, da tožeča stranka dobavi PCM2 plošče.

10. Ne držijo pritožbene navedbe, da iz priloženega izvedenskega mnenja (A5) izhaja zapis izvedenca, da je šlo pri dobavi PCM2 plošč za samostojni pravni posel na podlagi naročila M. K. Iz izvedenskega mnenja (str. 43) sicer izhaja, da običajno naročnik nabavi ustrezne vmesnike na telefonskih centralah za priključevanje snemalnikov, ker ti vmesniki niso del snemalnega sistema, razen če je v razpisni dokumentaciji navedeno, da mora te vmesnike dobaviti ponudnik. In prav tako je bilo v konkretnem primeru, ko je razpisna dokumentacija določala, da morebitne dodatne vmesnike na telefonski centrali zagotovi ponudnik. V smislu, da omenjeno določilo sicer dobesedno ne omenja vmesnike za prenos govornih kanalov, gre za ohlapno besedilo, ki pa skupaj z že navedenim dogovorom strank, da je PCM2 plošče dolžna zagotoviti tožeča stranka, tudi po oceni pritožbenega sodišča ne more imeti nobenega dvoma več. Nasprotni pritožbeni očitki zato niso utemeljeni. Zgolj s ponavljanjem navedb iz postopka pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka ne more uspešno izpodbiti dokazne ocene sodišča prve stopnje.

11. V zvezi s sklicevanjem tožeče stranke na uspešni ponovni preizkus pilotnega sistema in prevzemni zapisnik z dne 28. 9. 2007, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil preizkus sistema opravljen 3. 9. 2007 in prevzemni zapisnik podpisan 28. 9. 2007, torej oboje preden se je tožeča stranka izrecno, z dogovorom z dne 12. 10. 2007, pisno zavezala dobaviti PCM2 plošče (A80). Zato s sklicevanjem nanju, tožeča stranka ne more uspešno izpodbiti pravilnost izpodbijane odločitve.

12. S pritožbenim sklicevanjem na listino Identifikacija investicijskega projekta – nadgradnja sistemov Alcatel OXE za potrebe registrafonskih naprav (A34), listino Dodatna pojasnila v zvezi s pripravo ponudbe in spremembe razpisne dokumentacije z dne 20. 10. 2006 in na listino Sklep o začetku postopka z dne 2. 6. 2008, tožeča stranka ne more izpodbiti zaključkov sodišča prve stopnje, ki temeljijo zlasti na razpisni dokumentaciji, izvedenskem mnenju in pisni zavezi tožeče stranke k dobavi spornih plošč. Navedene listine ne dokazujejo, da je tožena stranka mimo javnega naročila (oziroma dodatno) tožeči stranki naročila dobavo PCM2 plošč in se ji jih zavezala tudi plačati. Ne gre namreč za dokumente, ki se nanašajo na razmerje med pravdnima strankama.

13. V zvezi z elektronskim sporočilom z dne 10. 8. 2007 (A19, A78), v katerem je tožena stranka zapisala: „V prilogi ti pošiljam neuraden predlog sestave registrafonov in sicer glede na vse debate do sedaj. Ker nihče ni podal rešitve enoznačno, ne pri nas, ne pri vas, glede na to, da zadevo poznate precej dobro, saj jo pravzaprav pripravljate, ocenjujem, da moramo zadevo presekati in sicer tako, da tudi B. pove, kako bo snemal komunikacije“, pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da potrjuje, da registrafonski sistem ni deloval kot bi moral, saj sta stranki skupaj iskali rešitev za delovanje. Slednje ne pomeni, kot to trdi tožeča stranka, da je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da je bila tožeča stranka dolžna reševati težave naročnika zaradi omejitev na njegovi infrastrukturi. Ravno nasprotno, iz izpodbijane sodbe izhaja, da se je tožeča stranka pisno zavezala dobaviti sporne plošče, in da je bil kot rečeno cilj, ki je bil zasledovan z javnim naročilom in na njegovi podlagi sklenjeni Pogodbi, delujoči registrafonski sistem. Glede na to in ker tožeča stranka ni dokazala, da ji je tožena stranka dobavo spornih plošč naročila dodatno (mimo javnega naročila), jih je tudi po oceni pritožbenega sodišča bila sama dolžna plačati dobavitelju.

14. Glede pritožbenih navedb, da je tožeča stranka v tožbi vtoževala in zatrjevala škodo, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je treba v primeru odškodninskega zahtevka zatrjevati in dokazati obstoj vseh štirih elementov odškodninske odgovornosti: nedopustno ravnanje, škodo, vzročno zvezo med tem ravnanjem in nastalo škodo ter odgovornost povzročitelja škode. Navedenega pa tožeča stranka ni zatrjevala, zato odškodninskega zahtevka ni uveljavljala.

15. V zvezi s predlogom za postavitev izvedenca oziroma vpogledom v izvedensko mnenje, izdelano v drugem postopku, ki teče med pravdnima strankama, niso utemeljeni očitki, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo odločilna dejstva in dokaze, ki jih je v dokaz trditev, da plošče niso bile del javnega naročila, predložila tožeča stranka. Izvedenec je bil sicer postavljen na predlog tožene stranke, vendar se je nanj v potrditev svojih navedb sklicevala tudi tožeča stranka (glej vlogo, s katero je tožeča stranka dopolnila tožbo).

16. Pritožbenimi očitki, da sodišče prve stopnje zmotno zaradi prekluzije ni upoštevalo prevodov listin, ki jih je tožeča stranka predložila z vlogo z dne 11. 4. 2018, niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je to vlogo tožeče stranke upoštevalo, prav tako je upoštevalo vlogo tožene stranke z dne 4. 5. 2018, s katero se je slednja odzvala na vlogo tožeče stranke z dne 11. 4. 2018. Nato je tožeča stranka 9. 5. 2018 vložila še eno pripravljalno vlogo, za katero pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni izpolnjen pogoj nekrivde in jo kot prepozno ni upoštevalo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje prevode, ki jih je tožeča stranka predložila po pozivu sodišča, upoštevalo in nasprotne pritožbene navedbe niso utemeljene.

17. Prav tako niso utemeljeni pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje ni navedlo, zakaj ni upoštevalo vloge tožeče stranke z dne 9. 5. 2018. Iz 7. točke izpodbijane sodbe izhaja, da je ni upoštevalo, ker ni bil izpolnjen pogoj nekrivde. Sodišču prve stopnje pri tem ni bilo treba navesti katerih dejstev v navedeni vlogi zaradi prekluzije ni upoštevalo. Ravno nasprotno, tožeča stranka bi morala v pritožbi konkretizirati katerega (odločilnega) dejstva sodišče prve stopnje neupravičeno ni upoštevalo. Ker tega ni storila, s pritožbenimi očitki o bistveni kršitvi določb postopka ne more biti uspešna.

18. Enako nekonkretizirane so tudi pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni navedlo, katerih listin v tujem jeziku ni upoštevalo. Sodišče prve stopnje je stranki opozorilo, da mora biti listini, sestavljeni v tujem jeziku, na katero se sklicujeta v dokaz svojih navedb, priložen overjen prevod (list. št. 419). V kolikor je tožeča stranka mnenja, da sodišče prve stopnje neupravičeno ni upoštevalo katere njene listine v tujem jeziku, bi morala le-to konkretizirati. Z zgolj pavšalnimi očitki sodišču prve stopnje, da ni navedlo, katerih listin v tujem jeziku ni upoštevalo, ne more omajati pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe.

19. Glede na dogovor, s katerim se je tožeča stranka izrecno zavezala dobaviti PCM2 plošče in dejstvo, da tožeča stranka ni dokazala, da se je tožena stranka zavezala kot način plačila navedenih plošč s tožečo stranko skleniti vzdrževalno pogodbo, tožeča stranka ne more biti uspešna s pritožbenimi navedbami, da ponudbe na javno naročilo ne bi dala, če bi vedela, da bo dolžna dobaviti tudi sporne plošče. Namen javnega naročila in na njegovi podlagi sklenjene Pogodbe je bil delujoč registrafonski sistem. Na navedeno dejstvo, razpisno dokumentacijo, dogovor strank in izvedena zaslišanja (in ne zgolj na dejstvo, da sta stranki poskušali skupaj najti rešitev za delujoč sistem) je sodišče prve stopnje oprlo zaključek, da je bila tožena stranka sporne plošče dolžna dobaviti zaradi izpolnitve Pogodbe, sklenjene na podlagi javnega naročila.

20. Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da je tožeča stranka v pritožbi grajala predvsem dokazno oceno sodišča prve stopnje (zlasti glede izpovedi zakonitega zastopnika tožeče stranke Č. D., izpovedi M. K., razpisne dokumentacije, izvedenskega mnenja in nekaterih drugih listin) in s tem v zvezi zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede vsebine javnega naročila. Neuspešno je vztrajala je pri trditvah, da PCM2 plošče na razpisu niso bile zahtevane in tudi ne ponujene, čeprav naj bi bile potrebne za pravilno delovanje telefonskih central tožene stranke in pri trditvah, da jih je zaradi nujnosti morala naročiti tožena stranka dodatno, mimo javnega naročila.

21. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je dokazna ocena sodišča prve stopnje prepričljiva. Posamezni dokazi so pravilno ovrednoteni; zaključki so razumni in življenjsko sprejemljivi; pri odločitvi je upoštevan uspeh celotnega dokaznega postopka. Sodišče je torej upoštevalo metodološki napotek iz 8. člena ZPP in rezultat dokazne ocene prepričljivo in življenjsko utemeljilo. V nasprotju s pritožbo, ki izpostavljanje rezultatov izvedenih dokazov in njihovo vrednotenje ocenjuje kot neprepričljivost sodbe, pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih in neopredelitev sodišča prve stopnje do posameznih trditev, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za vseobsegajočo dokazno oceno, ki je analitično sintetična, racionalno sprejemljiva in preverljiva. Zato pritožbeni očitki o arbitrarnosti, ker naj bi sodišče prve stopnje rezultate izvedenih dokazov uporabilo le v delu, ki so v prid stališču, da je bila tožeča stranka dolžna dobaviti plošče na podlagi Pogodbe, sklenjene na podlagi javnega naročila, niso utemeljeni.

22. V zvezi s tem pritožbeno sodišče dodaja, da se sodišču prve stopnje ni treba opredeliti do prav vsake trditve pravdnih strank, prav tako mu ni treba dokazno oceniti vsakega listovnega dokaza posebej, na podlagi četrtega odstavka 324. člena ZPP mora v obrazložitvi sodbe navesti le zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katera se ti zahtevki opirajo ter dokaze in predpise, na katere je oprlo sodbo. To pa je sodišče prve stopnje tudi storilo, prav tako se je opredelilo do vseh odločilnih navedb tožeče stranke. Zato tožeča stranka ne more biti uspešna s številnimi pritožbenimi navedbami, s katerimi je izpostavljala posamezne trditve strank, posamezne dele izpovedi zaslišanega D. Č. in M. K., posamezne dele izvedenskega mnenja ter posamezne listovne dokaze.

23. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nobene od kršitev na katero pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

24. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in s prvim odstavkom 155. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške. Pritožbeno sodišče pa ji ni naložilo plačila stroškov tožene stranke za odgovor na pritožbo, ker je v njem v glavnem ponovila navedbe, ki jih je podala že pred sodiščem prve stopnje in z njimi ni pripomogla k odločanju pritožbenega sodišča, zaradi česar ti stroški po oceni pritožbenega sodišča niso bili potrebni za postopek.

-------------------------------
1 Op. št. 13 v pritožbi.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 286, 324, 324/4
Datum zadnje spremembe:
19.02.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ0OTQ4
http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*