<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep II Cp 1484/2020
ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CP.1484.2020

Evidenčna številka:VSL00037676
Datum odločbe:10.09.2020
Senat, sodnik posameznik:Katarina Marolt Kuret (preds.), Katarina Parazajda (poroč.), Gregor Špajzer
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:zavrženje tožbe - predhodni postopek - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - navadno sosporništvo - formalno sosporništvo - obstoj procesne predpostavke - istovetnost zahtevka - subjektivna istovetnost - odgovornost države

Jedro

Vsak sospornik je v pravdi samostojna stranka; njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. Enako velja za predpravdna dejanja sospornikov, torej tudi za zahtevek v smislu 27. člena ZDOdv. Vprašanje dopustnosti sojenja in s tem obstoja procesnih predpostavk se pri navadnem sosporništvu presoja za vsakega sospornika ločeno; učinek dispozitivnih procesnih dejanj je omejen na posamezno procesno razmerje, procesnih razmerij pa je z materialnopravnega vidika toliko, kolikor je procesnih parov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbo drugega tožnika zavrglo, ker kljub pozivu v sklepu II P 1240/2019-14 s 6. 11. 2019, naj tožbo dopolni s predložitvijo potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku pri državnem odvetništvu, potrdila ni predložil.

2. Zoper tak sklep se pravočasno pritožuje drugi tožnik. Pojasnjuje, da je v vlogi z 29. 11. 2019 natančno pojasnil, da je prvi tožnik 20. 12. 2016 pri državnem pravobranilstvu vložil odškodninski zahtevek, ki se je nanašal na obe vozili. Zahtevek je bil res vložen v imenu prvega tožnika, ki je dejanski lastnik vozila, kupil in registriral pa ga je drugi tožnik. Zahtevek, ki je predmet tega postopka, je bil v celoti del predpravdnega postopka pred državnim odvetništvom in je bil v celoti zavrnjen, saj je državno odvetništvo menilo, da ravnanje tožene stranke ni bilo protipravno. Poskus rešitve spora je bil torej neuspešen glede celotnega predmeta obravnavane zadeve oziroma glede tožbenega zahtevka v celoti. Pritožnik dodaja, da je namen določbe 27. člena Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv), da se zaradi razbremenitve dela državnega zastopnika in tudi sodišč išče mirno rešitev spora že pred uvedbo pravdnega postopka, temu pa je bilo zadoščeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnem organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka (1. odstavek 27. člena ZDOdv). Predhodni postopek po tem zakonu je postopek poskusa mirne rešitve spora, v katerem sta stranki država ali državni organ in kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu (2. odstavek 27. člena ZDOdv). Predhodni postopek je pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drugi postopek proti državi ali državnemu organu, pristojnemu sodišču ali drugemu organu predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže (4. odstavek 27. člena ZDOdv).

5. Tožnika kot navadna1 sospornika zahtevata plačilo odškodnine - prvi tožnik 11.690 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, drugi tožnik pa 11.783 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Trdita, da jima je škoda nastala zaradi ravnanja tožene stranke, ki jima ni vrnila zaseženih vozil. Iz tožbenih trditev ne izhaja, da bi bila tožnika glede na sporna predmeta v pravni skupnosti, gre za formalno sosporništvo v smislu 2. točke 1. odstavka 191. člena ZPP (predmeta spora sta zahtevka iste vrste, ki se opirata na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago). Pritožbene navedbe o tožbenem zahtevku kot enem samem so torej napačne, gre za dva zahtevka z dvema različnima upnikoma. Vsak sospornik je v pravdi samostojna stranka; njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP). Enako velja za predpravdna dejanja sospornikov, torej tudi za zahtevek v smislu 27. člena ZDOdv. Vprašanje dopustnosti sojenja in s tem obstoja procesnih predpostavk se pri navadnem sosporništvu presoja za vsakega sospornika ločeno; učinek dispozitivnih procesnih dejanj je omejen na posamezno procesno razmerje, procesnih razmerij pa je z materialnopravnega vidika toliko, kolikor je procesnih parov.2

6. Ugotovitvi sodišča prve stopnje, da drugi tožnik državnemu odvetništvu ni predhodno predlagal, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka, pritožnik ne nasprotuje. Postopek poskusa mirne rešitve spora med njim (kot tistim, ki je nameraval začeti pravdni postopek proti državi) in državo (prim. 2. odstavek 27. člena ZDOdv) torej nikdar ni tekel.

7. Če je tekel tak postopek med nekom tretjim (prvim tožnikom) in državo3, ni mogoče govoriti o uveljavljanju istega zahtevka. Istovetnost zahtevka namreč poleg predloga zahtevka (kasneje tožbenega predloga) in njegove dejanske podlage opredeljuje tudi subjektivna istovetnost4, na kar v izpodbijanem sklepu pravilno opozarja že sodišče prve stopnje.

8. Razlogom sodišča prve stopnje o tem, da tudi ne gre za pravno nasledstvo (9. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), pritožnik ne nasprotuje.

9. Ker v pritožbi uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa po 2. odstavku 350. člena ZPP ugotavlja, da je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
1 Ker je glede na naravo pravnega razmerja mogoče izdati za vsakega od njiju različno sodbo.
2 Betetto, N., v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list in GV Založba, 2006, stran 250 - 254.
3 V njem je prvi tožnik zahtevek, ki ga sedaj uveljavlja drugi tožnik, uveljavljal kot svoj zahtevek (torej s trditvami, da je on lastnik avtomobila oziroma obeh avtomobilov), nesmiselno je zato pritožbeno zatrjevanje, da zahtevek v predhodnem postopku ni bil zavrnjen zaradi aktivne legitimacije.
4 Natančneje o istovetnosti zahtevka (sicer v kontekstu meja pravnomočnosti, a vendarle relevantno): Wedam Lukić, D., v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list in GV Založba, 2009, stran 161 in naslednje.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o državnem odvetništvu (2017) - ZDOdv - člen 27, 27/1, 27/2, 27/4
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 191, 191/1, 191/1-2, 195
Datum zadnje spremembe:
12.01.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQzMzYz