<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep I Cp 12/2020
ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.12.2020

Evidenčna številka:VSL00037677
Datum odločbe:09.09.2020
Senat, sodnik posameznik:Karmen Ceranja (preds.), Anton Panjan (poroč.), mag. Nataša Ložina
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:delitev nepremičnine v nepravdnem postopku - vzpostavitev etažne lastnine - hipoteka na nepremičnini - hipoteka na solastni stvari - prenos hipoteke - nedeljivost hipoteke - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba

Jedro

Vsak solastnik lahko s svojim solastniškim deležem prosto razpolaga ter torej za obremenitev svojega idealnega deleža s hipoteko ne potrebuje soglasja drugih solastnikov.

Če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s stvarno pravico (hipoteko), sodišče s sklepom določi, na kateri posamezni del v etažni lastnini preide obremenitev, tako, da se z delitvijo ne poslabša položaj imetnika te pravice.

Izrek

I. Pritožba nasprotne udeleženke se zavrže.

II. Pritožbi predlagatelja se ugodi in se izpodbijani sklep v V. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

„Hipoteka v korist upnika Banke d. d., ID pravice 000, se prenese na novonastala dela dosedanje nepremičnine 517/1, k. o. X, ki postaneta izključna last nasprotne udeleženke, in sicer na posamezni del št. 3 v stavbi z ID znakom 000 1743, ki stoji na parc. št. 517/7, in na parc. št. 517/8, vse k. o. X.“

III. Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepremičnino parc. št. 517/1, k. o. X, razdružilo tako, da nastanejo nepremičnine parc. št. 517/7 s stavbo z ID znakom 000 1743, parc. št. 517/8, ki postane izključna last nasprotne udeleženke, ter 517/9 in 517/10, ki postaneta izključna last predlagatelja, vse k. o. X (I., II. in III. točka izreka). Na parc. št. 517/7 je vzpostavilo etažno lastnino tako, da predlagatelju pripada posamezni del št. 1 in št. 4 ter nasprotni udeleženki posamezni del št. 3, posebni skupni del stavbe št. 5 pripada vsakokratnemu lastniku posameznega dela št. 1 v deležu do 1188/1946 in posameznega dela št. 4 v deležu do 758/1946 ter splošni skupni del stavbe, ki ga predstavlja nepremičnina parc. št. 517/7, pripada vsakokratnemu lastniku posameznega dela št. 1 v deležu do 1188/2955, št. 3 v deležu do 1009/2955 in št. 4 v deležu do 758/2955 (IV. točka izreka). Sodišče je hipoteko v korist upnika Banke d. d., (ID pravice 000) preneslo na vse novonastale dele dosedanje nepremičnine parc. št. 517/1, in sicer na parc. št. 517/7 s stavbo, v kateri so posamezni deli št. 1, 3, 4, in 5, parc. št. 517/8, 517/9 in 517/10 (V. točka izreka). Na parc. št. 517/8 in 517/9 je ustanovilo služnost (VI. in VII. točka izreka), odločilo, da je izvedensko poročilo sestavi del sklepa (VIII. točka izreka) ter da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (IX. točka izreka).

2. Zoper V. točko izreka sklepa se pritožuje predlagatelj (oziroma domnevna dediča po njem)1 iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Poudarja, da drugi odstavek 150. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ureja primere, ko je hipoteka pred delitvijo vpisana v breme celotne nepremičnine, medtem ko je hipoteka v obravnavanem primeru vknjižena v breme solastniškega deleža nasprotne udeleženke do 1/4. Zaključek sodišča glede prenosa hipoteke na vse novonastale dele nepremičnine je zato materialnopravno napačen, saj bi moralo uporabiti drugi odstavek 110. člen SPZ in obremeniti samo novonastale dele nepremičnine, ki pripadajo nasprotni udeleženki. Glede na to, da hipoteka ni bila vpisana na deležu predlagatelja, se v postopku glede navedenega ni opredeljeval. Sodišče v zvezi s tem ni postopalo skladno z 285. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter pokojnemu predlagatelju ni dalo možnosti se o navedenem izjaviti, zato je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vrednost posameznega dela št. 3 in parc. št. 517/8, ki po delitvi pripadata nasprotni udeleženki, vrednostno več kot zadoščata (navedeno izhaja iz izvedenskega mnenja) za poplačilo posojila, zavarovanega s hipoteko, s čimer je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 110. člena SPZ. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Nasprotna udeleženka se pritožuje zoper izpodbijani sklep v celoti iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Ker je pritožba prepozna (kot bo obrazloženo v nadaljevanju), pritožbeno sodišče ne povzema pritožbenih navedb.

4. Predlagatelj na pritožbo nasprotne udeleženka ni podal odgovora, nasprotna udeleženka pa je na pritožbo predlagatelja odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba nasprotne udeleženke je prepozna; pritožba predlagatelja je utemeljena.

O pritožbi nasprotne udeleženke:

6. Nasprotni udeleženki je bil izpodbijan sklep po pooblaščencu vročen 4. 10. 2019. Naslednji dan, to je 5. 10. 2019, je skladno s tretjim odstavkom 31. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) začel teči 15-dnevni pritožbeni rok, ki se je iztekel v ponedeljek, 21. 10. 2019 (ker je bila 15. dan roka sobota)2. Nasprotna udeleženka je pritožbo vložila priporočeno po pošti 22. 10. 2019, kar je po izteku pritožbenega roka, torej je pritožba prepozna (drugi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrglo. V konkretnem primeru namreč niso izpolnjeni pogoji,3 da bi sodišče druge stopnje lahko upoštevalo pritožbo, vloženo po poteku 15-dnevnega roka (tretji odstavek 33. člena ZNP).

O pritožbi predlagatelja:

7. Predlagatelj utemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v V. točki izreka izpodbijanega sklepa, da se hipoteka prenese na vse novonastale dele nepremičnine parc. št. 517/1. Iz zemljiške knjige je razvidno, da s hipoteko ni obremenjena celotna nepremičnina, ampak je obremenjen samo solastniški delež nasprotne udeleženke do 1/4. Vsak solastnik lahko namreč s svojim solastniškim deležem prosto razpolaga ter torej za obremenitev svojega idealnega deleža s hipoteko ne potrebuje soglasja drugih solastnikov (prvi odstavek 139. člena SPZ). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo drugi odstavek 150. člena SPZ, saj se navedena določba nanaša na primer, ko je s hipoteko obremenjena celotna nepremičnina. Predlagatelj pravilno opozarja, da bi sodišče moralo uporabiti drugi odstavek 110. člena SPZ, ki določa, da v primeru, če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s stvarno pravico (hipoteko), sodišče s sklepom določi, na kateri posamezni del v etažni lastnini preide obremenitev, tako, da se z delitvijo ne poslabša položaj imetnika te pravice. Posledično je neutemeljen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da udeleženci niso predlagali, da se hipoteka prenese zgolj na posamezni del.

8. Ker z izpodbijano odločitvijo sodišča prve stopnje niso obremenjene samo novonastale nepremičnine, ki ustrezajo solastniškemu deležu nasprotne udeleženke, ampak tudi nepremičnine, ki ustrezajo neobremenjenemu solastniškemu deležu predlagatelja, je bilo treba pritožbi predlagatelja ugoditi in spremeniti izpodbijani sklep v V. točki izreka tako, da se hipoteka prenese na novonastala dela dosedanje nepremičnine 517/1, ki postaneta izključna last nasprotne udeleženke,4 in sicer na posamezni del št. 3 v stavbi z ID znakom 000 1743, ki stoji na parc. št. 517/7, in na parc. št. 517/8. S spremenjeno odločitvijo sodišča s strani pritožbenega sodišča se ne bo poslabšal položaj upnika, saj je bila hipoteka v korist Banke d. d., ustanovljena na podlagi sporazuma iz leta 1988 za zavarovanje denarne terjatve v višini 2.500.00,00 SIT oziroma 10.432,32 EUR. Iz izvedenskega mnenja s 16. 12. 2011 namreč izhaja, da vrednost posameznega dela, ki ga je z izpodbijanim sklepom v last prejela nasprotna udeleženka, bistveno oziroma večkratno presega znesek zavarovane terjatve. Poleg tega iz izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da glede na to, da je bila v obravnavanem primeru že vzpostavljena dejanska etažna lastnina, sodna odločba le formalizira, kar so udeleženci že do sedaj imeli, in nobenemu ne dodeljuje dodatnega premoženja. Položaj upnika se zato ne bo poslabšal.5

9. V skladu s prvim odstavkom 35. člena ZNP nosijo udeleženci sami svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
1 V času vložitve pritožbe s strani domnevnih dedičev zapuščinski postopek še ni bil uveden, zato pritožbeno sodišče v predmetnem sklepu uporablja izraz predlagatelj.
2 Četrti odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
3 Ni izpolnjen pogoj, da niso prizadete pravice drugih udeležencev, niti ni soglasja ostalih udeležencev.
4 Ne pa tudi na nepremičnine, ki jih je v last prejel predlagatelj.
5 Prim. V. Rijavec, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, stran 544.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o nepravdnem postopku (1986) - ZNP - člen 31, 31/3, 33, 33/3, 37
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 111, 111/4, 343, 343/2, 346, 346/1
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 110, 110/2, 139, 139/1, 150, 150/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.12.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQyMjEw