VSRS Sodba VIII Ips 295/2017

Jedro

KPVIZ v 1. točki 39. člena določa, da se kriterij delovne uspešnosti upošteva samo v primeru, če se je delovna uspešnost ocenjevala v zavodu eno leto pred uvedbo postopka za določanje presežnih delavcev. Zmotno je stališče tožnice, da bi morala toženka na podlagi navedenega določila upoštevati oceno za leto 2013, ki je bila izdana v letu 2014, in ne ocene za leto 2014, ker je bila ta izdana v letu 2015 oziroma manj kot leto dni pred uvedbo postopka za določanje presežnih delavcev. Iz navedenega določila ne izhaja, da mora delodajalec upoštevati oceno glede na datum njene izdaje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, da sta redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 8. 2015 in sklep zavoda toženke z dne 15. 10. 2015 nezakonita; da delovno razmerje tožnici pri toženki ni prenehalo in še traja; da je toženka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji od prenehanja delovnega razmerja dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z osnovno plačo in dodatki ter jo prijaviti v evidenco ZPIZ. Ugotovilo je, da je toženka tožnici zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je v šolskem letu 2015/2016 prišlo do zmanjšanega obsega vpisa dijakov v primerjavi s prejšnjim šolskim letom. Posledično je prišlo do zmanjšanja razpoložljivih učnih ur za učitelje ter zmanjšane višine finančnih sredstev. Toženka je presežke dela morala reševati z odpuščanji, tudi v skupini učiteljev slovenščine, kjer je odpoved prejela tožnica. Tožnica je namreč v kolektivu učiteljev slovenščine zbrala najmanj točk po kriterijih iz Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 52/1994 in naslednji, v nadaljevanju KPVIZ), ki jih je toženka pravilno upoštevala.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je toženka pri izbiri tožnice kot presežne delavke nepravilno upoštevala kriterij delovne uspešnosti in kriterij zdravstvenega stanja. Toženka je upoštevala oceno delovne uspešnosti za leto 2014, čeprav bi morala na podlagi 1. točke 39. člena KPVIZ upoštevati oceno, ki je bila izdelana eno leto pred uvedbo postopka za določanje presežnih delavcev, torej oceno za leto 2013. Namen navedenega določila je v tem, da se prepreči morebitno vplivanje na določitev presežnega delavca preko ocene delovne uspešnosti. Na oceno za leto 2014 je toženka lahko vplivala, saj je bila izdelana v letu 2015, ko se je že vedelo, da bo ugotavljala presežke med učitelji slovenščine, delovna uspešnost pa je bila edini kriterij, kjer je toženka imela manevrski prostor. Prav tako se ne strinja s točkovanjem po kriteriju zdravstvenega stanja. Iz 6. točke 39. člena KPVIZ izhaja, da je delavec upravičen do točk po tem kriteriju, če dokaže, da ima kronično ali ponavljajoče obolenje, za kar prejme 10 točk. Kolektivna pogodba ne določa drugih pogojev, na primer, da bi moral delavec dokazati, da ga zdravstveno stanje trajneje ovira pri iskanju nove zaposlitve, kot je to zahtevala toženka. Tožnica je predložila ustrezno zdravniško potrdilo, ki je javna listina in bi ga toženka morala upoštevati takšnega kot je bilo izdano. Ker ga ni, meni, da je postopek ugotavljanja presežnih delavcev nezakonit. Pri tem ni pomembno, ali bi dodatnih 10 točk za tožnico še vedno pomenilo, da bi bila presežna delavka.

4. Toženka je podala odgovor na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

8. Toženka je tožnici, ki je bila pri njej zaposlena na delovnem mestu učitelj slovenščine, 24. 8. 2015 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Kot izhaja iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, je pri toženki v šolskem letu 2015/2016 prišlo do manjšega vpisa dijakov v primerjavi s prejšnjim šolskim letom in posledično do manjšega števila oddelkov ter zmanjšanja potreb po delu učitelja slovenščine. S tem je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji, v nadaljevanju ZDR-1). Toženka je tožnico kot presežno delavko izbrala na podlagi kriterijev za ugotavljanje trajnih presežkov iz 39. člena KPVIZ¹, na podlagi katerih je tožnica v skupini učiteljev slovenščine zbrala najmanj točk. Tožnica meni, da toženka dveh kriterijev (delovna uspešnost in zdravstveno stanje) ni uporabila pravilno.

9. KPVIZ v 1. točki 39. člena določa, da se kriterij delovne uspešnosti upošteva samo v primeru, če se je delovna uspešnost ocenjevala v zavodu eno leto pred uvedbo postopka za določanje presežnih delavcev. Zmotno je stališče tožnice, da bi morala toženka na podlagi navedenega določila upoštevati oceno za leto 2013, ki je bila izdana v letu 2014, in ne ocene za leto 2014, ker je bila ta izdana v letu 2015 oziroma manj kot leto dni pred uvedbo postopka za določanje presežnih delavcev. KPVIZ v 1. točki 39. člena določa zgolj, kdaj delodajalec uporabi kriterij delovne uspešnosti (če se je eno leto pred uvedbo postopka za določanje presežnih delavcev delovna uspešnost pri delodajalcu ocenjevala). Iz navedenega določila ne izhaja, da mora delodajalec upoštevati oceno glede na datum njene izdaje, kar bi v konkretnem primeru dejansko pomenilo, da bi moral delodajalec upoštevati oceno delovne uspešnosti za dve leti nazaj. Postopek izbire presežnega delavca je bil izveden v letu 2015, zato je toženka utemeljeno upoštevala oceno za leto 2014, to je oceno za (eno) leto pred uvedbo postopka za določanje presežnih delavcev. Tožnica je pravilnost ocene delovne uspešnosti za leto 2014 izpodbijala v sodnem postopku, vendar je bil njen zahtevek pravnomočno zavrnjen, zato je neutemeljen tudi argument, da je toženka oceno za leto 2014 lahko priredila, ker je vedela, da bo ugotavljala presežke med učitelji slovenščine.

10. V zvezi s kriterijem zdravstvenega stanja je neutemeljeno izhodišče tožnice, da toženka sploh ne bi smela presojati navedb v zdravniškem spričevalu, ker gre za javno listino. Kot je revizijsko sodišče pojasnilo že v sodbi VIII Ips 80/2017 z dne 5. 9. 2017, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zgolj zato, ker delodajalec pri točkovanju ne upošteva zdravniškega potrdila delavca, ki ga utemeljeno oceni za neverodostojnega. Poleg tega iz dejanskih ugotovitev izhaja, da bi tožnica v vsakem primeru, tudi če bi dobila dodatnih 10 točk zaradi svojega zdravstvenega stanja, imela najnižje število točk. Sodišče druge stopnje je prav tako ugotovilo, da iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da je toženka ta kriterij uporabila arbitrarno, tako da bi točke iz tega naslova pri nekaterih delavcih upoštevala, pri drugih pa ne.² Kriterij zdravstvenega stanja torej v nobenem primeru ne more vplivati na izid postopka v zvezi z izbiro presežnega delavca, zato niti ni pomembno, ali bi bila tožnica dejansko upravičena do dodatnih 10 točk zaradi svojega zdravstvenega stanja.

11. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

-------------------------------
¹ KPVIZ v 39. členu določa naslednje kriterije: 1.) delovna uspešnost delavca; 2.) strokovna izobrazba; 3.) naziv; 4.) delovne izkušnje za delo, ki ga delavec opravlja; 5.) dosežena delovna doba; 6.) zdravstveno stanje in 7.) socialno stanje.
² Kot izhaja iz seznama točkovanja je od štirih primerljivih delavk 10 točk prejela le ena, ki je bila kot starejša delavka tudi sicer zaščitena pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Preostale tri delavke (vključujoč tožnico) točk iz tega naslova niso prejele.

Datum zadnje spremembe:

26.10.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 425/2008
• Sodba VIII Ips 471/2008
• Sodba VIII Ips 196/2008