<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Celju
Civilni oddelek

VSC Sklep I Cp 2/2020
ECLI:SI:VSCE:2020:I.CP.2.2020

Evidenčna številka:VSC00037409
Datum odločbe:29.01.2020
Senat, sodnik posameznik:mag. Miran Pritekelj (preds.), Nataša Gregorič (poroč.), Karolina Pečnik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:nepravočasna pritožba v nepravdnem postopku - predložitev pritožbe - nujne zadeve - rok za pritožbo - sodne počitnice

Jedro

Da sodišče druge stopnje sploh lahko uporabi določbo tretjega odstavka 33. člena ZNP in torej presodi, ali bo upoštevalo nepravočasno pritožbo, mora sodišče prve stopnje pritožbo, vloženo po izteku roka za vložitev pritožbe (po mnenju teorije je tako pritožbo šteti za izredno pravno sredstvo), predložiti zaradi pritožbe sodišču druge stopnje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo nasprotnega udeleženca po pooblaščenki, vloženo 16. 9. 2019 zoper sklep N 446/2018 z dne 8. 7. 2019, kot prepozno zavrglo. Obrazložilo je, da sta oba udeleženca sklep z dne 8. 7. 2019 prejela po pooblaščencih 15. 7. 2019 in da sta bila v pravnem pouku poučena, da je zoper sklep možno vložiti pritožbo v 30 dneh od prejema pisnega odpravka. Nasprotni udeleženec je pritožbo vložil šele 16. 9. 2019. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je potrebno pri teku pritožbenega roka zoper končni sklep upoštevati 83. člen Zakona o sodiščih (ZS), ki določa, da procesni roki v času sodnih počitnic (od 15. 7. do 15. 8.) ne tečejo, razen v nujnih zadevah. Pri čemer je v času začetka predmetnega nepravdnega postopka veljavni ZS izrecno v 3. točki drugega odstavka 83. člena kot nujne zadeve določal tudi nepravdne in izvršilne zadeve v zvezi z varstvom in vzgojo otrok ter preživninskimi obveznostmi, ki izhajajo iz zakona. Pod nujne zadeve so se, je navedlo sodišče prve stopnje, kot izhaja iz sodne prakse, štele tudi nepravdne zadeve, ki se nanašajo na stike otrok s starši (glede na namen določbe 83. člena ZS in naravo razmerij stikov otrok s starši), zaradi česar tudi za te zadeve (kot je predmetna) posebna ureditev procesnih rokov v času sodnih počitnic, kot to določa tretji odstavek 83. člena ZS, ne velja. Sodišče prve stopnje je zato pritožbo nasprotnega udeleženca, vloženo šele 16. 9. 2019, štelo za prepozno, saj je rok za vložitev pritožbe tekel tudi med sodnimi počitnicami in iztekel 14. 8. 2019. Sodišče prve stopnje je, ker je pravočasnost skladno z določbo 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predpostavka, brez katere sploh ne more priti do vsebinskega odločanja o pritožbi, pritožbo zavrglo kot prepozno na podlagi določbe prvega in drugega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v zvezi s prvim odstavkom 216. člena ZNP-1.

2. Nasprotni udeleženec je zoper navedeni sklep vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter odloči, da je predlagateljica dolžna nasprotnemu udeležencu (proračunu Okrožnega sodišča v Ljubljani) povrniti stroške tega pritožbenega postopka v roku 8 dni, sicer z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Nasprotni udeleženec v pritožbi najprej navaja, da je sodišče prve stopnje, s tem ko je rok za pritožbo v pravnem pouku določilo po ZNP-1, pritožnika nedvomno zavedlo tudi glede teka roka za pritožbo v času sodnih počitnic po določilih ZS, ki so bile z ZNP-1 spremenjene. Zavedlo ga je k temu, da je pri teku rokov upošteval tudi z ZNP-1 spremenjeno določbo 3. točke drugega odstavka 83. člena ZS in da je utemeljeno štel, da rok za pritožbo zoper sklep z dne 8. 7. 2019, izdan v nepravdnem postopku kot končna odločitev, ne teče med sodnimi počitnicami. Takšno zavajanje predstavlja poseg v pritožnikovo ustavno pravico do pravnega sredstva. Da so pritožbene navedbe utemeljene, po mnenju pritožnika potrjuje tudi odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2281/2019 z dne 12. 9. 2019, v kateri je navedeno, da je bilo prošnji pritožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep v tej zadevi ugodeno od 12. 9. 2019, kar pomeni, da je sodišče ugotovilo, da je pritožbeni rok še odprt in da je dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi v tem oziru smotrna in upravičena. Če je sodišče pritožbeni rok v pravnem pouku v sklepu določilo na podlagi ZNP-1, potem mora tudi glede teka procesnih rokov, upoštevajoč datum vročitve odločbe, skladno z judikatom VS RS II Ips 488/2002, vso novo ureditev, ki jo v zvezi z rokom za pritožbo, kot materialnim procesnim rokom, prinaša ZNP-1, zato da ne bi nedopustno poseglo v pritožnikovo ustavno pravico do pravnega sredstva in nenazadnje v temeljno človekovo pravico do družinskega življenja, s tem ko je z zavajanjem preprečilo vsebinsko presojo. Pritožnik nadalje navaja, da glede uporabe in veljavnosti 3. točke drugega odstavka 83. člena ZS ni nobenih prehodnih določil, kar pomeni, da velja od uveljavitve ZNP-1 dalje in za vse postopke, ki niso končani, ne glede na to, kdaj so se pričeli. Četudi pritožbeno sodišče ne bi sprejelo gornjih pritožbenih razlogov, se izkaže, da so ugotovitve sodišča v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa napačne, neskladne z zakonom in Ustavo RS. Pritožnik meni, da bi moralo sodišče, glede na to, da je pritožnik izpodbijal sklep z dne 8. 7. 2019, s katerim je sodišče ukinilo stike med pritožnikom in mld. hčerkama, izpodbijani sklep izdati s "tresočo roko" in odločitev temeljito obrazložiti in skrbno preučiti in ozko slediti pravicam in načelom Ustave RS in zakonskim določbam, ne pa njihovega pomena posplošeno širiti, sklicujoč se samo na en judikat sodne prakse. Nadaljnjih obširnih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na odločitev in obrazložitev sodišča prve stopnje, da so se pod nujne zadeve štele tudi nepravdne zadeve, ki se nanašajo na stike otrok s starši, zaradi česar tudi za te zadeve (kot je predmetna) posebna ureditev procesnih rokov v času sodnih počitnic, kot to določa tretji odstavek 83. člena ZS, ne velja, pritožbeno sodišče ne povzema, ker je pritožbi ugodilo že iz razlogov, ki jih je pritožnik navedel v točkah 30 in 31 pritožbe, kot je obrazloženo v nadaljevanju.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je, kot navaja nasprotni udeleženec v pritožbi, spregledalo določbo tretjega odstavka 33. člena ZNP. V tem členu je v prvem odstavku določeno, da o pritožbi odloča sodišče druge stopnje. V drugem odstavku je določeno, da lahko sodišče prve stopnje na podlagi pravočasne pritožbe spremeni prejšnji sklep ali ga razveljavi, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali z razveljavitvijo. V tretjem odstavku pa je določeno, da sodišče druge stopnje lahko iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka, določenega v tretjem odstavku 31. člena tega zakona, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Da sodišče druge stopnje sploh lahko uporabi določbo tretjega odstavka 33. člena ZNP in torej presodi, ali bo upoštevalo nepravočasno pritožbo, mora sodišče prve stopnje pritožbo, vloženo po izteku roka za vložitev pritožbe (po mnenju teorije je tako pritožbo šteti za izredno pravno sredstvo), predložiti zaradi pritožbe sodišču druge stopnje. Nasprotni udeleženec zato pravilno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje najmanj poslati sodišču druge stopnje, ki bi lahko presodilo, ali so podani pogoji za obravnavo prepozne pritožbe, upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera.

5. Po obrazloženem je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu razloge o pravočasnosti pritožbe napačno oprlo na določbe 343. člena ZPP, saj ZNP vsebuje tudi svoje določbe o pravočasnosti pritožbe, zato smiselna uporaba določb ZPP v tem primeru ne pride v poštev. Nasprotni udeleženec pravilno izpostavlja, da je v tretjem odstavku 31. člena ZNP določeno, da mora sodišče prve stopnje izvod popolne in dovoljene pritožbe zoper sklep, s katerim je bil postopek končan, drugim udeležencem vročiti v odgovor, kar pomeni, da pogoj za vročitev drugim udeležencem ni pravočasnost pritožbe. Glede na to, da po tretjem odstavku 33. člena ZNP nepravočasno pritožbo pritožbeno sodišče lahko obravnava pod pogoji, ki jih določa tretji odstavek 33. člena ZNP, sodišče prve stopnje v nepravdnem postopku ne more zavreči pritožbe zoper sklep, s katerim je bil postopek končan (sklep o končni odločitvi), če je prepozna in v tem oziru smiselna uporaba določb ZPP o nalogah sodišča prve stopnje v zvezi s pritožbo in njihovimi odločitvami s tem v zvezi ni možna, kadar gre za vprašanje pravočasnosti pritožbe. Sodišče prve stopnje lahko preverja pravočasnost pritožbe le v primerih iz drugega odstavka 33. člena ZNP.

6. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe kot prepozne razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Ker je pritožbi ugodilo že iz zgoraj navedenih razlogov, pritožbeno sodišče ni presojalo ostalih pritožbenih navedb. Sodišče prve stopnje bo moralo, glede na to, da pritožba nasprotnega udeleženca, vložena 16. 9. 2019 zoper sklep sodišča z dne 8. 7. 2019, še ni bila vročena nasprotni stranki v odgovor na pritožbo, v novem postopku opraviti postopek s pritožbo (342. člen - 345. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) in nato spis zaradi pritožbe ponovno predložiti sodišču druge stopnje.

7. Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi 366. členom ZPP in 37. členom ZNP pridržalo za končno odločbo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o nepravdnem postopku (1986) - ZNP - člen 31, 31/3, 33, 33/3
Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 83
Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 216
Datum zadnje spremembe:
20.11.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQxNDIw