<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Celju
Civilni oddelek

VSC Sklep II Cp 318/2020
ECLI:SI:VSCE:2020:II.CP.318.2020

Evidenčna številka:VSC00037214
Datum odločbe:14.08.2020
Senat, sodnik posameznik:Darja Pahor (preds.), mag. Miran Pritekelj (poroč.), mag. Aleksander Urankar
Področje:NEPRAVDNO PRAVO
Institut:podaljšanje zadržanja - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprememba okoliščin

Jedro

Osebi, že zadržani v psihiatrični bolnišnici, se lahko na predlog psihiatrične bolnišnice zadržanje podaljša do 6 mesecev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom Pr 64/2020 z dne 3. 8. 2020 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlogu Psihiatrične bolnišnice ... za podaljšanje pridržanja ugodi in se zadržanje M. B., rojenega 14. 7. 19..., stanujočega ...., v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ..., podaljša do 1. 10. 2020. Sodišče prve stopnje je namreč po izvedenem dokaznem postopku predlogu ugodilo. Ob smiselni uporabi določbe člena 46 in 47 ZDZdr je dne 3. 8.2020 zadržanega v bolnišnici obiskalo v prisotnosti njegovega pooblaščenca A. O. in izvedenca psihiatrične stroke mag. J. J. Na podlagi mnenja in izjave zadržančeve najbližje osebe pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zadržančeva sprememba odnosa do duševne motnje in potrebe po zdravljenju sovpadajo z odločitvijo lečečega psihiatra, ki je pri sodišču vloži predlog za podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da bi lahko šlo za preračunljiv manever zadržanega s ciljem prepričati sodišče in stroko, da sprejema bolezen in zdravljenje, kar bi lahko vplivalo na postopanje bolnišnice ali sodišča. Tudi v predmetnem postopku je zadržani v okviru zaslišanja dne 3. 8. 2020 najprej poudaril, da sprejema obstoj psihotične motnje, da se strinja z zdravljenjem, da je uvidel, da je le-to potrebno, da bo sledil zdravnikom glede zdravljenja in da bo tudi v domačem okolju zdravljenje nadaljeval. Sodišče pa temu ni sledilo, ker je menilo, da ima v ozadju špekulativne namene. Najbližja oseba je namreč opozorila ravno na namero zadržanega, da se bo po odpustu vselil v svoje stanovanje v L., saj je najemniku že odpovedal najemno pogodbo. Tudi izvedenec psihiatrične stroke je opozoril, da je zadržani zelo inteligenten in da obstaja možnost, da je v zavzeti verbalni kritičnosti do svojega preteklega stanja določena stopnja manipulativnosti. Zato njegovo sodelovanje ni moglo oceniti kot pozitivnega. Sodišče pa je nato ugotovilo, da cilj zdravljenja, ki je v tem, da se izboljša duševno zdravje zadržanega še ni dosežen. Sodišče je ocenilo, da so se psihotični simptomi pri zadržanem vsaj delno umaknili, vendar je po mnenju sodišča za odvrnitev ogrožanja v domačem okolju potrebno vzpostaviti zanesljivo stopnjo remisije, ob kateri je pričakovati sodelovanje pri nadaljevanju zdravljenja in stabilizaciji vedenja, ta pogoj pa po presoji sodišča v tem trenutku ni izpolnjen. Zadržani po mnenju sodišča ni dosegel take stopnje kritičnosti, da bi lahko zdravljenje nadaljeval v kateri od drugih oblik izven oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Z nadaljnjim zdravljenjem je potrebno doseči stabilno remisijo, ki bo podlaga za odpust zadržanega in nadaljevanje zdravljenja zunaj bolnišnice. Sodišče je sledilo izvedencu, ki je menil, da je zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice še potrebno v nadaljnji dobi osmih tednov po poteku zdravljenja po sklepu z dne 11. 6. 2020, ki poteče 6. 8. 2020.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje zadržana oseba. Podaja pritožbo v laični obliki. V pritožbi navaja, da iz točke 8 obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je verbalno izražal na zaslišanju drugačno stališče glede njegove duševne motnje in potrebe po zdravljenju in sicer šele po tem, ko se je psihiater odločil za vložitev predlog za podaljšanje zdravljenja. Res je kot piše v točki 9 obrazložitve, da je njegova sprememba odnosa časovno sovpadala z vložitvijo predloga za podaljšanje. Svoj odnos do zdravljenja pa je pojasnil na terapevtski skupini dr. L. To se je zgodilo predno je izvedel za predlog za podaljšanje zdravljenja. To lahko potrdi tudi dr. L. Navaja še, da ni res, kot piše v točki 9 obrazložitve sklepa, da je skušal zavajati sodišče s trditvami, da je bil s starši dogovorjen, da bo po odpustu živel z njimi. To se je že dogovarjal, ker druge možnosti nima. Dogovorili so se, da ostane pri starših vsaj še eno leto, da se postavi na noge. Dva dni prej je govoril z očetom, ki je zanikal, da bi opazil, da se namerava po odpustu odseliti v svoje stanovanje. Res je, da je odpovedal najemno pogodbo. To je storil v mesecu juliju, ko je še trdil, da je zdrav in ko je še zavračal stike s starši. Zato izpodbija sklep sodišča v celoti. Navaja, da zaupa dr. L., da bo pravilno ocenil kdaj bo pripravljen na zdravljenje v domačem okolju pri starših in poudarja, da na sodišču ni manipuliral, zavajal ali špekuliral.

3. Odgovora na pritožbo ni bilo podanega.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede podaljšanja zadržanja 69. člen ZDZdr določa, da se osebi zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom podaljša, se jo premesti v varovani oddelek ali odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom, če so izpolnjeni pogoji po tem zakonu. V skladu s prvim odstavkom 70. člena ZDZdr v primeru, če direktor psihiatrične bolnišnice ugotovi, da je za odvrnitev ogrožanja zaradi vzrokov iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr nujno potrebno nadaljevanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom, najmanj 14 dni pred potekom roka iz sklepa sodišča predlaga sodišču, da se zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom podaljša. V postopku za podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom se smiselno uporabljajo določbe ZDZdr o sprejemu na zdravljenje brez privolitve, na podlagi sklepa sodišča. O tem, da obstajajo razlogi za izvedbo postopka o sprejemu zadržanega brez privolitve v nujnih primerih na oddelek pod posebnim nadzorom je pravnomočno že izraženo v sklepu Okrožnega sodišča v Celju Pr 64/2020 z dne 11. 6. 2020, ki je bil pritožbeno presojan in je bila pritožba zavrnjena po sklepu VSC II Cp 203/2020 z dne 23. 6. 2020. Da ne obstajajo več pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom iz pritožbe zadržanega ne izhaja. Pritožbo podaja brez pritožbenih razlogov, iz pritožbe pa je mogoče razbrati, da se zadržani ne strinja z ugotovitvijo sodišča in izvedenca, da je pri sodišču manipuliral, da je sodišče zavajal ali da je špekuliral. V pritožbi navaja le to, da je časovno sovpadala njegova izjava z izjavo dr. L., vendar pa takrat še ni vedel, da bo psihiatrična bolnica predlagala podaljšanje njegovega zdravljenja. Zadržani pa v pritožbi ne zanika, da mu je dr. L. že takrat povedal, da bo predlog za podaljšanje vseeno podal. Tako je bil zadržani seznanjen s predlogom bolnišnice o predlogu za podaljšanje, še predno je podal izjavo sodišču in zato pritožba v tem delu ni utemeljena.

6. V pritožbi nadalje navaja, da ni res, da je skušal sodišče zavajati, da je s starši bil dogovorjen, da bo po odpustu živel z njimi, ker se je tako že dogovoril z očetom in druge možnosti nima. Tudi ta pritožbeni razlog ni vzročno povezan s pravilnostjo ugotovitve sodišča prve stopnje in njegovim zaključkom o nujnosti podaljšanja zdravljenja, ker so še vedno podani pogoji in pri zadržanemu in še vedno ni vzpostavljena pričakovana remisija in uvid v njegovo duševno zdravje in bi lahko brez nadaljevanega ustreznega zdravljenja ponovno zašel v situacijo, kot je bila pred sprejemom na zdravljenje brez privolitve. Pritožnik sam navaja, da je najemniku odpovedal pogodbo za najem njegovega stanovanja šele v mesecu septembru 2020 in bi zato lahko odšel iz bolnišnice v to stanovanje, kjer bil brez ustreznega nadzora. Sodišče prve stopnje pa je že zaključilo, da je ravno najbližja oseba opozorila na tveganost odločitve, da bi šel po prenehanju zdravljenja živeti sam, saj ne bo možen nadzor nad jemanjem terapije in siceršnjim funkcioniranjem zadržanega. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da izpovedba najbližje osebe kaže, da zadržani želje po skupnem bivanju ni izkazal, kar kaže na to, da so zadržančeve trditve o tem neverodostojne in dane za potrebe predmetnega postopka. Sodišče je sicer dopustilo možnost, da sta se zadržančeva uvid v bolezen in potreba po zdravljenju izboljšala, a je v povzetih izjavah glede sprejemanja duševne motnje in zdravljenja, po oceni sodišča prve stopnje v ospredju njegova preračunljivost, da bi izposloval zase ugodno odločitev. To sicer v pritožbi zanika in navaja, da verjame le dr. L. Vendar tudi ta pritožbeni razlog ni utemeljen, kajti sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sodni izvedenec psihiatrične stroke opozoril, da je zadržani zelo inteligenten in da obstaja možnost, da je v zavzeti verbalni kritičnosti do svojega preteklega stanja določena stopnja manipulativnosti. Izvedenec zato izraženega sodelovanja ni mogel zanesljivo oceniti kot solidnega uvida v svoje stanje, zato je menil, da je potrebno odločiti o predlogu. Izvedenec psihiater je mnenje podal na naroku, na katerem je bil prisoten tudi zadržani, ki na mnenje izvedenca ni imel pripomb. Sodišče prve stopnje pa v postopku izvajanja ukrepa sprejema in podaljšanja odloči o predlogu le na podlagi mnenja neodvisnega psihiatra - izvedenca, katerega je v tem postopku tudi postavilo. Zato sklicevanja na mnenje dr. L. pritožbeno ni upoštevno.

7. Glede na obrazloženo se izkaže, da pritožba zadržane osebe ni utemeljene in je sodišče prve stopnje pravilno sledilo izvedencu, ki je menil, da je zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice še potrebno v nadaljnji dobi osmih tednov po poteku zdravljenja po sklepu z dne 11. 6. 2020, ki poteče 6. 8. 2020. Sodišče prve stopnje je pritožbeno neizpodbito ugotovilo, da je zdravljenje v taki dobi potrebno, da se verbalni uvid v duševno stanje in potrebo po nadaljnjem zdravljenju še vsebinsko izkaže in potrdi, saj je na podlagi navedbe zadržanega tudi izvedenec ocenil, da njegova urejenost in kritičnost nista na taki stopnji kot jo je prikazoval v pogovoru. V tem času podaljšanja zdravljenja bo mogoče zaključiti tudi diagnostične postopke, ki jih je potrebno opraviti, saj gre za prvo bolnišnično obravnavo zadržanega. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa, sodišče prve stopnje pa je še zapisalo, da lahko psihiatrična bolnišnica še pred potekom roka iz sklepa sodišča zadržanega odpusti, če ni več razlogov za zadržanje (prvi odstavek 71. člena ZDZdr).

8. Ker so materialnopravno izpolnjeni vsi pogoji za podaljšanje ukrepa zaradi sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih, je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je tudi pravilno uporabilo vso, v sklepu citirano materialno pravo. Sodišču prve stopnje se niso pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP v zvezi s členom 37 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (člen 350 ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 69, 70
Datum zadnje spremembe:
20.11.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQxNDE5