<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Celju
Civilni oddelek

VSC Sklep Cp 124/2020
ECLI:SI:VSCE:2020:CP.124.2020

Evidenčna številka:VSC00035662
Datum odločbe:22.04.2020
Senat, sodnik posameznik:Maša Butenko (preds.), mag. Miran Pritekelj (poroč.), Nataša Gregorič
Področje:NEPRAVDNO PRAVO
Institut:postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izvedensko mnenje kot dokaz - dokazna pravila

Jedro

Sodišče odloči o pritožbi osebe pod skrbništvo na podlagi izvedeniškega mnenja, ki ne sme biti starejše od šestih mesecev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. N 96/2019 z dne 23. 12. 2019 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nasprotno udeleženko D. T., roj. ..., stanujočo C. ... postavi pod skrbništvo. Nasprotni udeleženki se postavi stalni skrbnik Center za socialno delo C. ..., O. ..., z nalogo, da zavaruje premoženjske pravice nasprotne udeleženke, da upravlja in razpolaga z njenimi finančnimi sredstvi, upravlja z njenim bančnim računom, zanjo plačuje njene obveznosti, upravlja z njenim nepremičnim premoženjem, zanjo uveljavlja pravice iz naslova socialnega varstva in zdravstvenega ter pokojninskega zavarovanja ter jo zastopa v pravnem prometu ter pred upravnimi in sodnimi organi. Odredilo je še vpis v zemljiško knjigo in sicer zaznambo postavitve pod skrbništvo za nasprotno udeleženko. Sodišče prve stopnje je takšno odločitev sprejelo po izvedenem dokaznem postopku in sicer na podlagi predloga predlagatelja. Sodišče je v dokaznem postopku preučilo vse predložene dokazne listine, opravilo je poizvedbe o premoženju nasprotne udeleženke, preučilo vse predložene listinske dokaze, vključno s psihiatričnem mnenjem in zaslišaoo nasprotno udeleženko ter priči M. T., ki je mati nasprotne udeleženke in B. J., ki je sestra nasprotne udeleženke. Sodišče pa ni izvedlo dokaza z izvedencem psihiatrične stroke, saj je razpolagalo s psihiatričnim mnenjem PB V., kjer je bila nasprotna udeleženka do nedavnega hospitalizirana in ki ni bilo starejše od šestih mesecev (tretji odstavek 62. člena ZNP-1). Iz tega mnenja izhaja, da gre pri nasprotni udeleženki za nekoliko slabšo intelektualno opremljenost ob hujši duševni motnji in slabi socialni mreži. Zaradi hude motene presoje realnosti si je nasprotna udeleženka povzročila veliko premoženjsko škodo, saj več let ni plačevala položnic. Nasprotna udeleženka kljub terapiji ne razume posledic svojih ravnanj, ima močno razrahljan stik z realnostjo in je kronično bolezensko spremenjena. Zato po mnenju lečečega zdravnika ni sposobna samostojno skrbeti za svoje pravice in koristi ter zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb. Sodišče je še pridobilo zapisnik iz zadeve Okrajnega sodišča v Celju opr. št. Pr 72/2019 z dne 27. 11. 2019, kjer je bil obravnavan predlog za vključitev nasprotne udeleženke v nadzorovano obravnavo in kjer je sodni izvedenec izredni prof. dr. P. P. podal psihiatrično izvedensko mnenje o duševnem stanju nasprotne udeleženke. Ta sodni izvedenec je potrdil diagnozo F20.0. Ugotovil je, da nasprotna udeleženka potrebuje zadostni nadzor, saj zaradi okrnjenih višjih živčnih funkcij in motenj mišljenja ne vzpostavlja ustrezne kritičnosti do lastnega stanja. Tudi iz same izpovedbe nasprotne udeleženke izhaja, da zavrača pomoč svojcev in skrbstvenega organa. Sodišče je na podlagi dejstva, da ni podala odgovora na predlog, da kljub izvršbam ni imela nobene predstave o svojih dolgovih in da teh tudi ni priznavala, jih hkrati tudi ni pravočasno prerekala, sklepalo, da ima nasprotna udeleženka hudo moteno predstavo o realnosti, o svoji situaciji in svojih zmožnostih. Prav tako ni izkazala nobene kritičnosti do svojega stanja ali sposobnosti reševanja problemskih situacij, kar sta ugotavljala že lečeči psihiater in izvedenec psihiatrične stroke, ki sta nasprotno udeleženko obravnavala. Zato je sodišče sledilo oceni predlagatelja, da nasprotna udeleženka ni sposobna samostojno skrbeti za svoje zdravje, za svoje premoženjske in druge pravice ter koristi, saj ni sposobna izražati pravno veljavne volje in sprejemati zase koristnih in premišljenih odločitev. Nato je sodišče skladno z 262. členom DZ osebi, ki jo postavi pod skrbništvo imenovalo stalnega skrbnika in mu je tudi določilo obseg njegovih obveznosti in pravic. Sodišče je za stalnega skrbnika imenovalo kar pristojni Center za socialno delo C. (tretji odstavek 64. člena ZNP-1). Sodišče je tudi okvirno določilo obseg obveznosti in pravic, ki jih bo skrbstveni organ prevzel s skrbništvom za nasprotno udeleženko.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotna udeleženka po pooblaščencu odvetniku M. V. Pritožbo podaja zaradi storitve bistvene kršitve določb ZNP in ZPP, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Nasprotna udeleženka se ne strinja z odločitvijo sodišča, saj je prepričana, da pogoji za njeno postavitev pod skrbništvo tako v objektivnem kot v subjektivnem smislu niso podani. Nasprotna udeleženka ugotavlja, da je bila tekom postopka zagrešena bistvena postopkovna kršitev, zaradi katere tudi dejansko stanje ni bilo popolnoma ugotovljeno. Konkretno gre za to, da v okviru predmetnega postopka ni bil angažiran izvedenec ustrezne - psihiatrične stroke. Prvostopno sodišče sicer obrazlaga, da pridobitev izvedenskega mnenja, upoštevajoč tretji odstavek 62. člena ZNP ni bila potrebna, saj je sodišče razpolagalo s psihiatričnim mnenjem PB V., kjer je bila nasprotna udeleženka hospitalizirana. Namreč po določilu tretjega odstavka 62. člena ZNP lahko sodišče opusti pregled po prvem odstavku citiranega člena to je z izvedencem medicinske stroke, če je oseba, ki bi jo bilo potrebno pregledati, v psihiatrični bolnišnici po odločbi sodišča in če iz poročila te bolnišnice o zdravljenju izhaja potreba, da se jo postavi pod skrbništvo. Vendar pa nasprotna udeleženka meni, da tovrstna obrazložitev sodišča ni pravilna. Mnenje na katerega se je pri odločanju oprlo sodišče je namreč komajda še izpolnjevalo formalne pogoje iz tretjega odstavka 63. člena ZNP. Mnenje je bilo v trenutku odločanja sodišča prve stopnje staro pet mesecev in pol. Nasprotna udeleženka pa ugotavlja, da se je njeno zdravstveno - psihično stanje v tem času izboljšalo do te mere, da bi bilo potrebno za odločanje v predmetni zadevi pridobiti novo izvedensko mnenje. Nasprotna udeleženka sama skrbi za svoje interese kar izhaja iz dejstva, da se je zglasila na naroku v predmetni zadevi dne 15. 11. 2019 in da si je poiskala brezplačno pravno pomoč in s tem pravno strokovno pomoč. To pa pomeni, da se udeleženka zaveda pomena svojih ravnanj in tega, da mora za svoje interese skrbeti ter tudi kakšne posledice lahko njena neaktivnost povzroči. Zato zatrjuje, da je brez škode sposobna skrbeti sama zase ter za svoje pravice in koristi (prvi odstavek 262. člena DZ). Nasprotna udeleženka ne zanika, da je v preteklosti imela določene psihične težave, katere pa je tekom časa uspela odpraviti in sicer že v okviru predmetnega postopka. Ker ni bil angažirani izvedenec medicinske stroke pa nasprotna udeleženka ni imela možnosti dokazovati in dokazati tega dejanskega stanja. Po mnenju pritožbe sodišče tudi ni v zadostni meri obrazložilo subjektivne predpostavke za postavitev pod skrbništvo, torej nesposobnost osebe, da sama skrbi zase, za svoje pravice ter koristi. Gre namreč za nedoločen pravni pojem - standard, ki ga je potrebno napolniti v vsakem primeru posebej. Drži sicer, da ima nasprotna udeleženka določene obveznosti do svojih upnikov, ki pa jih ni uspela poravnati iz razloga, ker za to enostavno ni imela dovolj finančnih sredstev. Zgolj ta okoliščina torej ne more predstavljati subjektivnega razloga za postavitev pod skrbništvo. Nasprotna udeleženka si je sedaj uredila stanovanje, kar bi lahko ugotovilo sodišče samo z ogledom stanovanja. Drži tudi, da je nasprotna udeleženka odhajala od doma, kar pa še ne pomeni ničesar. Dejstvo je, da nasprotna udeleženka ni zahajala na neprimerne kraje, trošila denarja, kršila javnega reda in miru in podobno. Ker si je sama poiskala pravno strokovno pomoč to kaže na to, da se svojega ravnanja in posledic svojih ravnanj zaveda. Nasprotna udeleženka še izpostavlja, da je bilo v njeno škodo kršeno določilo 12. člena ZPP, po katerem mora sodišče stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozoriti stranko, katera pravdna dejanja lahko opravi, kar predstavlja postopkovno kršitev. Predlaga, da se pritožbi ugodi in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki je na pritožbo odgovorila. V odgovoru pa navaja, da se je predlagateljica dne 4. 3. 2020 zglasila pri njih kot pri predlagatelju. Povedala je, da sedaj uživa predpisano terapijo, enkrat mesečno hodi na zdravniško kontrolo v Psihiatrično bolnišnico V., prav tako sprejema navodila in zahteve koordinatorja nadzorovane obravnave. Redno plačuje tekoče stroške, skrbi za čistočo stanovanja. Izjavila je, da vsak drugi teden obišče sina P. J. v Vzgojno izobraževalnem zavodu V. Predlagatelj je dne 5. 3. 2020 obiskal nasprotno udeleženko na domu. Ob obisku ni bilo zaznati zanemarjenosti bivalnih prostorov, bili so čisti. Nasprotna udeleženka je predložila tudi dokazilo o plačilu tekočih stroškov. Tudi koordinator nadzorovane obravnave je v telefonskem pogovoru dne 3. 3. 2020 povedal, da nasprotna udeleženka upošteva njegove usmeritve, redno plačuje tekoče stroške, tudi tiste, ki jih doslej ni plačevala. Predlagatelj pa meni, da ne glede na ta dejstva nasprotna udeleženka potrebuje skrbnika, ki bo zastopal njene pravice in koristi v pravnem prometu. Pri nasprotni udeleženki gre za hudo kronično in ponavljajočo se duševno motnjo, nižjo intelektualno opremljenost ter hudo moteno presojo realnosti, zaradi katere sebi povzroča premoženjsko škodo. Ali se je v zadnjem obdobju njeno zdravstveno stanje zboljšalo do te mere, da lahko sama brez škode zase skrbi v celoti za svoje pravice in koristi ter razume pomena posledice svojih dejanj pa bo odločilo sodišče.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po določbi 57. člena ZNP-1 se postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo začne na predlog centra za socialno delo, državnega tožilca, zakonca ali osebe, ki z osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti ali njenega sorodnika v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena. Predlog za uvedbo postopka lahko vloži tudi oseba, o kateri se vodi postopek, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega predloga. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru začelo postopek na podlagi predloga Centra za socialno delo C. z dne 15. 11. 2019, to je na podlagi predloga, podanega po prvem odstavka 57. člena ZNP-1. Po določbi prvega odstavka 58. člena ZNP-1 je center za socialno delo udeleženec postopka tudi, kadar ni predlagatelj postopka. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je udeleženec postopka tudi začasni skrbnik osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, če je bil postavljen v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja. Po določbi 61. člena ZNP-1 osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, sodišče zasliši, razen če potem, ko osebo poskusi zaslišati, ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da glede na njeno zdravstveno stanje zaslišanje ni mogoče. Sodišče prve stopnje je nasprotno udeleženko zaslišalo na naroku dne 23. 12. 2019, kjer je nasprotna udeleženka povedala, da je sposobna svoje zadeve urejati sama. Sodišče je po zaslišanju ugotovilo, da ni potrebe po postavitvi začasnega skrbnika, saj je zadeva zrela za končno odločitev, v kateri bo odločalo o stalnem skrbniku. Po določbi prvega odstavka 62. člena ZNP-1 sodišče v postopku odredi, da osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, pregleda izvedenec medicinske stroke. Sodišče v sklepu pouči osebo o posledicah iz drugega odstavka tega člena. Po določbi tretjega odstavka 62. člena ZNP-1 lahko sodišče opusti pregled po prvem odstavku tega člena, če je oseba, ki bi jo bilo treba pregledati, v psihiatrični bolnišnici po odločbi sodišča in če iz poročila te bolnišnice o zdravljenju izhaja potreba, da se jo postavi pod skrbništvo ali če sodišče razpolaga z ustreznim mnenjem izvedenca medicinske stroke, ki pa ne sme biti starejše kot šest mesecev. Sodišče prve stopnje ni odredilo, da se osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo pregleda izvedenec medicinske stroke. Sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z izvedencem psihiatrične stroke, saj je razpolagalo po njegovem mnenju z psihiatričnim mnenjem PB V., kjer je bila nasprotna udeleženka do nedavnega hospitalizirana in ki ni bilo starejše od šestih mesecev. Iz tega psihiatričnega mnenja z dne 2. 7. 2019 po zaključku sodišča izhaja, da gre pri nasprotni udeleženki za nekoliko slabšo intelektualno opremljenost ob hujši duševni motnji in slabi socialni mreži. Iz tega mnenja izhaja, da po mnenju lečečega zdravnika nasprotna udeleženka ni sposobna samostojno skrbeti za svoje pravice in koristi ter zagotavljati osnovne življenjske potrebe. V tej zvezi pa pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje opustilo dolžnost pregleda nasprotne udeleženke po ustreznem izvedencu medicinske stroke, in je s tem po mnenju nasprotne udeleženke storilo bistveno kršitev določb pravdnega in nepravdnega postopka. Sodišče je torej opustilo to dolžnost, ker je sledilo psihiatričnemu mnenju PB V. z dne 2. 7. 2019 (priloga A1 spisa). Iz vpogleda v to psihiatrično mnenje pa izhaja, da gre za psihiatrično mnenje lečečega zdravnika T. V., specialista psihiatra, ki je v tem mnenju zapisal, da je glede na dosedanji potek bolezni in na trenutno zdravstveno stanje mnenja, da D. T. ni sposobna samostojno skrbeti za svoje pravice in koristi, niti ne zmore poskrbeti za zagotavljanje svojih osnovnih življenjskih potreb. Ker gre le za mnenje lečečega zdravnika, tako niso podani pogoji iz tretjega odstavka 62. člena ZNP-1, saj sodišče z tem mnenjem ni pravilno nadomestilo dolžnosti pregleda osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo po prvem odstavku 62. člena ZNP-1, ker glede na vsebino mnenja z dne 2. 7. 20189 ne izhaja, da gre v konkretnem primeru za ustrezno mnenje izvedenca medicinske stroke. Gre za psihiatrično mnenje specialista psihiatra, ne gre pa torej za ustrezno mnenje izvedenca medicinske stroke. Iz razpoložljivih podatkov seznama stalnih sodnih izvedencev ne izhaja, da bi bil T. V. dr. medicine kot specialist psihiater, vključen v uradni seznam izvedencev medicinske stroke pri Ministrstvu za pravosodje. Tako je sodišče oprlo svojo odločitev na psihiatrično mnenje, ki pa ne ustreza mnenju izvedenca medicinske stroke, ki ne sme biti starejše kot šest mesecev in je zato storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je opustilo dolžnost, da osebo, to je nasprotno udeleženko, ki jo je sodišče postavilo pod skrbništvo, pregleda ustrezni izvedenec medicinske stroke. Ta kršitev pa je v vzročni zvezi z nepravilnostjo odločitve sodišča prve stopnje, kot na to opozarja pritožnica, ko v pritožbi navaja, da gre za mnenje, ki je staro že skoraj šest mesecev in da ne ustreza standardu mnenja izvedenca medicinske stroke. Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi oprlo tudi še na mnenje, ki ga je podal sodni izvedenec prsihiatrije dr. P. P., ki je sicer na seznamu stalnih sodnih izvedencev, vendar pa je to mnenje bilo napravljeno za potrebe postopka postavitve osebe v nadzorovano obravnavo v domačem okolju. Iz tega mnenja izhaja, da gre pri ugotovljeni duševni bolezni za hudo kronično in ponavljajočo še duševno motnjo in da nasprotna udeleženka zato potrebuje zadostni nadzor, saj zaradi okrnjenih višjih živčnih funkcij in motenj mišljenja ne vzpostavlja ustrezne kritičnosti do lastnega stanja. Ker to mnenje ne vsebuje podatkov o tem, da nasprotna udeleženka ni sposobna samostojno skrbeti za svoje zdravje, za svoje premoženje in druge pravice ter koristi ter da se je sposobna samostojno zastopati v postopkih pred državnimi organi ali službami ter uveljavljati morebitne pravice iz zdravstvenega, socialnega ali pokojninskega zavarovanja oziroma, upravljati s svojimi finančnimi sredstvi ali sklepati kakršnekoli pravne posle, ki bi zanjo imeli posledice na premoženjskem področju, sodišče tako v tem mnenju ni imelo opore, da se nasprotno udeleženko postavi pod skrbništvo v obsegu, kot izhaja iz II. točke izreka sedaj izpodbijanega sklepa. Ne gre za ustrezno mnenje, uporabno za postopek postavitve odrasle osebe pred skrbništvo.

6. Glede na obrazloženo se tako izkaže, da je pritožba utemeljena in je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 3. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče druge stopnje namreč glede na to, da je potrebo v postopku pridobiti mnenje ustreznega izvedenca medicinske stroke, ne more te kršitve odpraviti samo, saj imajo stranke možnost in pravico podajati pripombe na to mnenje, ki je osnova za odločitev sodišča. S tem, ko bi sodišče druge stopnje samo ugotavljalo bistveni del dejanskega stanja za uporabo inštituta, katerega je uporabilo sodišče prve stopnje, bi strankam tega postopka lahko bila odvzeta tudi ustavna pravica do pritožbe.

7. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje slediti navodilom sodišča druge stopnje, ki izhajajo iz tega sklepa (člen 362 v zvezi s členom 42 ZNP-1). Pritožnik v pritožbi opozarja tudi, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo 12. člena ZPP, kajti nasprotna udeleženka v postopku na prvi stopnji ni imela pooblaščenca. V tej zvezi sodišče druge stopnje opozarja na določbo 80. člena ZPP po kateri mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje kadar je to potrebno, in ali lahko stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. člena tega zakona.

8. Nasprotna udeleženka je priglasila pritožbene stroške. Po določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 pa se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika (člen 343/3 ZPP). Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 57, 62, 62/3
Datum zadnje spremembe:
04.09.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQwMTE0