VSM sodba Cpg 733/2001

Jedro

Določba drugega odstavka 160. člena ZPPSL ne dela razlik

med posameznimi kategorijami delavcev stečajnega

dolžnika.

 

Izrek

Pritožba se zavrne, izpodbijana sodba se p o t r d i .

Tožeča in tožena stranka sami krijeta pritožbene

stroške.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje pod I/1, 2,

in 3 ugotovilo, da imajo terjatve tožečih strank F.

Č., D. L. in V. D. status terjatve po 160. členu Zakona

o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL

(pravilno drugem odstavku 160. člena), pod točko 4. pa

pravdne stroške tožeče stranke v znesku 282.375,00 SIT,

z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.06.2001 dalje do

plačila, naložilo v plačilo toženi stranki.

Sodbo s pritožbo izpodbija tožena stranka in uveljavlja

vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena

Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Kot bistveno kršitev

uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zadevo

obravnavalo tako, da je izhodiščno plačo kot pravno

kategorijo povezovalo s statusom tožečih strank, čeprav gre za

delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, za katere po 3.

točki kolektivne pogodbe za podjetja poslovnega sistema

T. ne veljajo določila tarifnega dela pogodbe. Kot

zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja pa

ugotovitev, da so imele tožeče stranke 20 % znižano

izhodiščno plačo, ker nižja izhodiščna plača za njih

sploh ni obstajala. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi,

izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve

stopnje v novo sojenje. Zahteva povračilo pritožbenih

stroškov, ki jih ne opredeli.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. V njej se

zavzema za zavrnitev pritožbe in opozarja na določilo

pogodbe o zaposlitvi, po kateri se plače tožečih strank

obračunavajo po določilih kolektivne pogodbe enako kot

plače ostalih zaposlenih. Priglaša in terja povračilo

pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje povzema dejanske in pravne

zaključke sodišča prve stopnje kot pravilne, pritožbena

izvajanja pa pojasnjuje:

Najprej je treba ugotoviti, da je znesek prijavljenih

terjatev upnikov - tožečih strank stečajna upraviteljica

na naroku za preizkus terjatev dne 19.11.1996 priznala,

zato sama višina priznanih terjatev tudi za tožečo

stranko ni sporna. Sporno v konkretni zadevi je, ali so

priznane terjatve izplačajo po določbi drugega odstavka

160. člena Zakona o prisilni poravnavi stečaju in

likvidaciji - ZPPSL (Ur. list RS štev. 67/93), ki je

veljal v času, ko je stečajna upraviteljica na naroku za

preizkus terjatev odločala o terjatvah in, ko je

stečajni senat s sklepom opr. štev. St ... z dne

19.11.1996, stečajne upnike s prerekano terjatvijo -

ugotovitvijo statusa prerekane terjatve napotil, da v

roku 15 dni od vročitve sklepa vložijo tožbo za

ugotovitev statusa terjatve.

Drugi odstavek 160. člena ZPPSL/93 je določal, da se ne

glede na prvi odstavek 160. člena ZPPSL (dolgovi

stečajnega dolžnika se izplačajo iz razdelitvene mase

sorazmerno, če z zakonom ni drugače določeno), osebni

dohodki delavcev dolžnika v višini izhodiščnih plač,

določenih s kolektivno pogodbo, do dneva, ko je bil

začet stečajni postopek in odškodnine za poškodbe pri

delu, ki jo je delavec utrpel pri dolžniku, ter za

poklicne bolezni, poravnajo kot stroški stečajnega

postopka. Navedeni odstavek pomeni izjemo od načela paritete in velja

za osebne dohodke do višine izhodiščnih plač iz kolektivne pogodbe do

začetka stečajnega postopka.

Tožeče stranke so imele sklenjene pogodbe o zaposlitvi

(priloge pod A6, A7 in A8). V točki 6. sklenjenih pogodb

o zaposlitvi je določeno, de se njihovi osebni dohodki

obračunajo in izračunajo v skladu s splošno kolektivno

pogodbo za gospodarstvo, enako kot za vse ostale delavce

dolžnika. Stečajna upraviteljica na naroku za preizkus

terjatev ni prerekala višine prijavljenih terjatev, ker jim je bila

plača v prijavljenem obdobju izplačana v skladu z določili Splošne

kolektivne pogodbe za gospodarstvo ter določili Kolektivne pogodbe za

črno in barvasto metalurgijo ter kovinsko in elektroindustrijo

Slovenije in torej niso prikrajšani ampak, da prijavljenim in

priznanim terjatvam ne prizna "statusa" terjatev po drugem odstavku

160. člena ZPPSL.

Zmotno in v nasprotju s priznanimi terjatvami so

pritožbena utemeljevanja, da tožeče stranke ne sodijo

med delavce, ki bi morali biti zaščiteni z določbami

tarifnega dela kolektivne pogodbe in, da je njihova

plača "v spornem obdobju presegala izplačilo izhodiščne

plače za VII. tarifni razred po kolektivni pogodbi". Iz prijave

terjatev tožečih strank (priloga pod A1) je razvidno, da so tožeče

stranke prijavile terjatve "prikrajšanja pri plači do kolektivne

pogodbe od 1.6.1991 dalje do prenehanja delovnega razmerja

posameznega upnika" (točka I prijavljene terjatve), stečajna

upraviteljica pa je višino tako prijavljenih terjatev priznala. Če je

terjatev iz tega naslova priznala pomeni, da je tožečim strankam

priznala prikrajšanje do višine izhodiščnih plač, ker so se natanko

tako tudi glasile prijavljene terjatve, vsebina drugega odstavka 160.

člena ZPPSL pa je prav izplačilo osebnega dohodka delavca dolžnika do

višine izhodiščne plače, kot strošek stečajnega

postopka.

Zmotna so zatrjevanja tožene stranke, da tožečim

strankam, zaradi njihovega statusa (delavcev s posebnimi

poblastili), izplačilo po drugem odstavku 160. členu

ZPPSL ne pripada. Sodišče prve stopnje je pravilno

ocenilo, da se je plača tožečih strank oblikovala v

skladu s kolektivno in panožno pogodbo, enako kot za

ostale delavce pri dolžniku, ki se jim v primeru

prikrajšanja do kolektivne pogodbe (kar je stečajna

upraviteljica na naroku za preizkus terjatev priznala),

osebni dohodki izplačajo po drugem odstavku 160. člena ZPPSL. Sodišče

prve stopnje je tako pravilno odločilo, ko je tožbenemu zahtevku

ugodilo.

Je pa v konkretni zadevi sodišče opozoriti, da je tekel

postopek za priznanje "statusa" terjatve, ki se sicer ne

more uveljavljati s tožbo, ampak se uveljavlja s pravnim

sredstvom - ugovorom na naroku za obravnavanje osnutka

za glavno razdelitev (165. člen ZPPSL). Po 137. členu

ZPPSL upniki prijavijo svoje terjatve stečajnemu senatu

v roku dveh mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku

stečajnega postopka objavljen v Uradnem listu Republike

Slovenije. Prijavljene terjatve se preizkusijo na naroku

za preizkus terjatev (prvi odstavek 141. člena ZPPSL),

stečajni upravitelj pa se mora o vsaki prijavljeni

terjatvi izjasniti, ali jo priznava ali prereka (prvi odstavek 142.

člena ZPPSL). Stečajni upravitelj torej prizna ali prereka

prijavljene terjatve, pravice pa le po določilu prvega odstavka 143.

člena ZPPSL (izločitvene in ločitvene pravice). Stečajna

upraviteljica je na naroku za preizkus terjatev napačno prerekala

"status" prijavljenih terjatev, stečajni senat pa napačno izdal sklep

o napotitvi, da tožeče stranke v pravdnem postopku izkažejo "status

terjatve po drugem odstavku 160. člena ZPPSL" ker, kot je bilo

navedeno že zgoraj, "statusa" terjatve po drugem odstavku 160. člena

ZPPSL ni mogoče uveljavljati s tožbo. Ker pa je sklep o napotitvi na

pravdo opr. štev. St ... z dne 19.11.1996 postal

pravnomočen in je s pravnomočnim sklepom pravni interes

za vložitev tožbe izkazan, je sodišče druge stopnje

izpodbijano sodbo obravnavalo v okviru pritožbenih

razlogov in razlogov, ki jih mora upoštevati po uradni

dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega

zakona). Izpodbijano sodbo je sodišče druge stopnje potrdilo po

določilu 353. člena ZPP. Pri tem je upoštevalo določilo drugega

odstavka 21. člen ZPP ki določa, da ostanejo v veljavi dejanja, ki

jih opravi pravdno sodišče, v primeru če gre za nepravdni postopek.

Tožena stranka v pritožbenem predlogu zahteva povrnitev

pritožbenih stroškov, ki pa jih ne opredeljuje, zato

sodišče druge stopnje o njih ni moglo odločati in jih

tožena stranka krije sama; sama pa krije stroške

odgovora na pritožbo tudi tožeča stranka, ki je v

odgovoru na pritožbo ponovila pravna naziranja podana v

postopku na prvi stopnji.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 1149/99
• VDS sodba Pdp 1619/2004
• VSL sodba Cpg 537/93