<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep I Cpg 594/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CPG.594.2016

Evidenčna številka:VSL0081206
Datum odločbe:14.07.2016
Senat, sodnik posameznik:Vesna Jenko (preds.), Nada Mitrović (poroč.), Maja Jurak
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO DRUŽB
Institut:iztisnitev manjšinskih delničarjev - odvetniška tarifa - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - stroški postopka - primerna denarna odpravnina - sodni preizkus denarne odpravnine - manjšinski delničar - skupni zastopnik - nagrada za zastopanje - nepravdni postopek

Jedro

Pravilo, da mora sodišče načeloma izvesti vse predlagane dokaze, je omejeno na razumno mero. Glede na pravila o tem, da predhodno krije stroške postopka za sodni preizkus glavni delničar, tudi po stališču pritožbenega sodišča sodišče lahko zavrne tiste dokazne predloge, ki služijo predlagatelju postopka le za še eno ?drugo mnenje? na stroške nasprotnega udeleženca.

Pojem ?bistvenega odstopanja vrednosti? iz tretjega odstavka 614. člena ZGD-1 je nedoločen pravni pojem (pravni standard), ki mu je treba v vsakem posamičnem primeru dati pravi pomen z ugotovitvijo vseh relevantnih okoliščin.

V kakšni višini in po kateri tarifi bi sodišče odmerjalo nagrado skupnemu zastopniku manjšinskih delničarjev, če ta ne bi bil odvetnik, se pritožbenemu sodišču v konkretnem primeru ni bilo treba opredeljevati. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da gre v konkretnem primeru skupnemu zastopniku, ki je odvetnik, nagrada za delo v skladu z Odvetniško tarifo. Pričakovanja skupnega zastopnika s tem niso mogla biti v ničemer prizadeta, prav tako pa je tudi nasprotni udeleženec kot zavezanec plačila nagrade in stroškov skupnega zastopnika lahko pričakoval višino stroškov, ki jih bo moral plačati za nagrado skupnemu zastopniku, ki je odvetnik, glede na Odvetniško tarifo.

Izrek

I. Pritožbi predlagatelja in tretjega nasprotnega udeleženca se zavrneta in se sklep Ng 54/2008 z dne 4. 9. 2015 potrdi.

II. Pritožba skupnega zastopnika se zavrne in se sklep Ng 54/2008 z dne 22. 10. 2015 potrdi.

III. Udeleženci sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je na sodišče 7. 8. 2008 vložil predlog za sodni preizkus in določitev primerne denarne odpravnine po drugem odstavku 388. člena ZGD-1. Sodišče prve stopnje je z vmesnim sklepom Ng 54/2008 z dne 29. 8. 2011 odločilo, da so izpolnjeni pogoji za sodni preizkus in določitev primerne denarne odpravnine, višje sodišče je sklep potrdilo (I Cpg 1323/2011 z dne 7. 2. 2013), Vrhovno sodišče RS pa je s sklepom III Ips 67/2013 z dne 28. 1. 2014 zavrnilo revizijo, ki jo je vložil prvi nasprotni udeleženec.

2. Z uvodoma citiranim sklepom z dne 4. 9. 2015 je sodišče prve stopnje določilo kot primerno odpravnino za eno delnico izdajatelja A. d. d., 178,43 EUR (1. točka izreka). Ugotovilo je obstoj terjatve predlagatelja do prvega in drugega nasprotnega udeleženca v višini 18.680,88 EUR z obrestmi po obrestni meri iz člena 612/I ZGD-1 od 8. 7. 2008 do plačila (2. točka izreka). Tretjemu in četrtemu udeležencu pa je naložilo nerazdelno plačilo denarnega doplačila predlagatelju v višini 18.680,88 EUR v 15-dneh skupaj z obrestmi od tega zneska po obrestni meri iz člena 612/I ZGD-1 od 8. 7. 2008 do plačila (pravilno: do poteka roka plačila), v primeru zamude pa še z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka). Sklenilo je, da predlagatelj in nasprotni udeleženci krijejo vsak svoje stroške tega postopka (4. točka izreka), nasprotni udeleženci pa so dolžni nerazdelno povrniti skupnemu zastopniku manjšinskih delničarjev odvetniku B. B. v odvetniški pisarni C. stroške in nagrado za njegovo delo, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom kot stroške postopka (5. točka izreka). S sklepom z dne 22. 10. 2015 je skupnemu zastopniku nato odmerilo nagrado za zastopanje v znesku 803,25 EUR, povečano za 22% DDV, skupaj 979,96 EUR (I. točka izreka). V II. točki izreka pa je odločilo, da so v I. točki izreka odmerjeni znesek dolžni nerazdelno plačati nasprotni udeleženci.

3. Zoper sklep z dne 4. 9. 2015 sta se pritožila predlagatelj in tretji nasprotni udeleženec.

4. Predlagatelj je sklep izpodbijal: v točki 1 izreka v delu, ki se nanaša na razliko med višino denarne odpravnine, ki jo je predlagal predlagatelj (453,00 EUR) na delnico, in višino denarne odpravnine, ki jo je določilo sodišče prve stopnje (178,43 EUR); v točki 2 izreka v delu, ki se nanaša na razliko med uveljavljano terjatvijo v znesku 95.835,05 EUR (s pripadajočimi obrestmi) in ugotovljeno terjatvijo v znesku 18.680,88 EUR (s pripadajočimi obrestmi (ta razlika znaša 77.154,17 EUR); v točki 3 izreka v delu, ki se nanaša na razliko med zahtevanim doplačilom v znesku 95.835,05 EUR (s pripadajočimi obrestmi) in prisojenim doplačilom v znesku 18.680,88 EUR (s pripadajočimi obrestmi) in v točki 4 izreka v delu, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo, da predlagatelj sam krije svoje stroške. Uveljavljal je bistvene kršitve določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da ugodi pritožbi, sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, nasprotnim udeležencem pa naloži, da predlagatelju nerazdelno povrnejo vse stroške pritožbenega postopka, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za njihovo plačilo dalje do plačila.

5. Na pritožbo predlagatelja je odgovoril tretji nasprotni udeleženec s predlogom pritožbenemu sodišču, da predlagateljevo neutemeljeno pritožbo zavrne, predlagatelju pa naloži, da v 15 dneh od vročitve sklepa sodišča druge stopnje tretjemu nasprotnemu udeležencu povrne vse stroške postopka s pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Tretji nasprotni udeleženec pa je sklep izpodbijal v celoti zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter sodišču druge stopnje predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagatelja v celoti zavrne, podrejeno pa da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasil je pritožbene stroške.

7. Na pritožbo tretjega nasprotnega udeleženca sta odgovorila predlagatelj in skupni zastopnik manjšinskih delničarjev, oba s predlogom pritožbenemu sodišču, da jo kot neutemeljeno zavrne, s stroškovno posledico. Priglasila sta stroške sestave odgovora na pritožbo.

8. Zoper sklep z dne 22. 10. 2015 se je pritožil skupni zastopnik manjšinskih delničarjev v celoti zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava in višjemu sodišču predlagal, da prvostopenjski sklep spremeni tako, da skupnemu zastopniku odmeri stroške skladno s predlogom za odmero stroškov z dne 6. 10. 2015, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasil je tudi pritožbene stroške.

9. Na pritožbo je odgovoril tretji nasprotni udeleženec s predlogom sodišču, da pritožbo skupnega zastopnika manjšinskih delničarjev v celoti zavrne in mu naloži, da tretjemu nasprotnemu udeležencu povrne stroške pritožbenega postopka.

K pritožbama zoper sklep z dne 4. 9. 2015

10. Pritožbi nista utemeljeni

11. Nesporno je, da so sestavljali nasprotni udeleženci konzorcij in da so imeli status glavnega delničarja v družbi A. d.d. Skupščina družbe je 20. 5. 2008 izglasovala sklep o iztisnitvi manjšinskih delničarjev in o denarni odpravnini 111,95 EUR na delnico. Glavni delničar metode višine ponujene odpravnine ni obrazložil, primernosti pa tudi ni pregledal revizor. Višino denarne odpravnine bi moral določiti glavni delničar ob smiselni uporabi določb petega in šestega stavka drugega odstavka 556. člena tega zakona (prvi odstavek 385. člena ZGD-1)(1) Zakonodajalec je v zakonodajnem gradivu poudaril, da za določitev primerne denarne odpravnine ni odločilna zgolj trenutna cena delnic na trgu, temveč je treba upoštevati, da se delničarju ?odvzema? delnica, od katere bi v prihodnosti lahko imel korist.(2) Ustavno sodišče je v odločbi U-I-165/08 v točki 32 obrazložitve navedlo, da to pomeni, da se delničarju zagotavlja popolna odškodnina za izgubljene delnice. ?Taka odškodnina pa delničarju omogoča nakup delnic druge delniške družbe, na podlagi katerih bo lahko uresničeval korporacijska (upravljalska in premoženjska) upravičenja v podobnem obsegu, oziroma bo lahko pričakoval podobne premoženjske donose.?

12. Če ponujena odpravnina ni primerna, lahko vsak manjšinski delničar predlaga, da sodišče določi primerno odpravnino. Za postopek sodne določitve primerne denarne odpravnine se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka in prve točke tretjega odstavka 605. člena ter 606. do 615. člen tega zakona (drugi odstavek 388. člena ZGD-1).

13. Z izpodbijano prvo točko izreka je sodišče določilo izključenim delničarjem kot primerno denarno odpravnino za eno delnico izdajatelja 178,43 EUR, ni pa sledilo predlagatelju, ki je trdil, da bi bila glede na profitno in premoženjsko stanje družbe primerna denarna odpravnina 453,00 EUR na delnico.

14. Na podlagi določbe prvega odstavka 609. člena ZGD-1 je na zahtevo predlagatelja sodišče s sklepom z dne 26. 3. 2013 sklenilo, da mora pridobiti za preizkus primernosti denarne odpravnine izvedeniško mnenje poravnalnega odbora za preizkus menjalnega razmerja, ki pa je k mnenju v skladu z določbo šestega odstavka 609. člena ZGD-1 pritegnil mag. D. D., pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, kot zunanjega izvedenca. Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij je uvodoma navedel, da je v konkretnem primeru za določitev cene delnice v družbi, ki ne kotira na borzi, poštena vrednost enaka tržni vrednosti, ki je v skladu z veljavnimi Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti definirana kot: ?Ocenjeni znesek, za katerega naj bi voljan kupec in voljan prodajalec zamenjala sredstvo ali obveznost na datum ocenjevanja vrednosti v poslu med nepovezanima in neodvisnima strankama po ustreznem trženju, pri katerem sta stranki delovali seznanjeno, preudarno in brez prisile.? (Vir MSOV 2013). Na zastavljeno nalogo pa je odgovoril z naslednjim mnenjem: ?Skladno z namenom ocenjevanja, značilnostmi ocenjevane družbe in glede na razpoložljive javno dostopne podatke, je bila izdelana ocena vrednosti lastniškega kapitala družbe A. d.d. z uporabo metode diskontiranih pričakovanih denarnih tokov. Vrednost 100 % lastniškega kapitala ob predpostavki popolne tržljivosti na dan 20. 5. 2008 znaša 42.690.000 EUR. Vrednost ene delnice podjetja A. d.d., za večinskega lastnika ob predpostavki popolne tržljivosti na dan 20. 5. 2008 pa znaša 178,43 EUR na delnico:?

15. Poravnalni odbor je na podlagi te ocene in glede na podatke, s katerimi je razpolagal, podal mnenje, da je denarna odpravnina v višini 111,95 EUR na delnico, ki jo je manjšinskim delničarjem ponudil konzorcij glavnih delničarjev prenizka, ter da znaša primerna denarna odpravnina na delnico 178,43 EUR. Sodišče je pri določitvi primerne denarne odpravnine upoštevalo mnenje poravnalnega odbora in jo določilo v enaki višini z obrazložitvijo, da sodno preizkušena denarna odpravnina implicira odločanje o izrazito strokovnih vprašanjih, glede teh pa ima poravnalni odbor kot strokovno telo tudi ustrezno znanje s področja računovodstva, financ in revizije. Navedlo je, da je poravnalni odbor preizkusil oceno in odgovore pooblaščenega ocenjevalca podjetij na pripombe, ki so jih dali udeleženci postopka. Glede očitka neustreznosti uporabljene metode pa, da je poravnalni odbor dal ustrezen odgovor, da bi alternativna metoda, ki izhaja iz vrednosti sredstev matične družbe in njenih hčerinskih družb, za katero se je zavzemal predlagatelj, močno povečala stroške ocenjevanja vrednosti in da bi bil izračun (upoštevaje tudi višino obveznosti) najbrž podoben vrednosti, ki jo je na podlagi metode diskontiranih prihodnjih denarnih tokov izračunal pooblaščeni ocenjevalec podjetij.

16. Predlagatelj očita sodišču prve stopnje absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ker ni ugodilo njegovemu dokaznemu predlogu za zaslišanje pooblaščenega ocenjevalca, ki bi odpravil nasprotja in pomanjkljivosti v Oceni in pojasnilih. Trdi, da mu je sodišče kršilo pravico do izjave, kar predstavlja tudi kršitev do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in kršitev pravice do poštenega sojenja iz člena 6 1) EKČP. Uveljavljana bistvena kršitev določb postopka ni podana. Sodišče je v drugem odstavku točke XX obrazložitve sklepa odgovorilo predlagatelju, da je imenovani pooblaščeni ocenjevalec podjetij pisno odgovoril na vse pripombe in na njih dal tudi ustrezna pojasnila, uporabljeno in izpodbijano metodo pa je preizkusil tudi poravnalni odbor, na mnenje katerega se je sodišče oprlo pri odločitvi. Sklicevalo se je na stališče v zadevi III Ips 116/2011.(3) S tem je po oceni pritožbenega sodišča v zadostni meri obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga. V obravnavanem primeru pa je primer specifičen še po tem, da se pooblaščeni ocenjevalec ni protivil predlagani izdelavi dopolnitve mnenja po metodi prilagojenih knjigovodskih vrednosti (vsaj kot kontrolne metode), vendar ne v skladu z zahtevo predlagatelja, da naj jo opravi v okviru že ocenjenih in odmerjenih stroškov. Nobenega predloga v smeri, da je predlagatelj pripravljen sam zalagati stroške za izdelavo ocen po metodah, ki bi služile kot kontrolne metode, pa ni podal. Pravilo, da mora sodišče načeloma izvesti vse predlagane dokaze, je omejeno na razumno mero. Glede na pravila o tem, da predhodno krije stroške postopka za sodni preizkus glavni delničar, tudi po stališču pritožbenega sodišča sodišče lahko zavrne tiste dokazne predloge, ki služijo predlagatelju postopka le za še eno ?drugo mnenje? na stroške nasprotnega udeleženca. Ravno v to smer je bilo namreč mogoče razumeti predlog za postavitev drugega pooblaščenega ocenjevalca podjetij, ki ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo. Drugačna pritožbena stališča niso utemeljena.

17. Predlagatelj v pritožbi trdi, da so zaradi zavrnitve dokaznega predloga ostale neodgovorjene bistvene pripombe in sicer glede pričakovane rasti prihodkov od prodaje: a) iz katerega vira je ocenjevalec povzel domnevne napovedi o zgolj 3-4 % rasti prihodkov A. v letih 2009-2012; b) da rast čistih prihodkov od prodaje v letu 2007, ki je povezana z vključitvijo novih podjetij (C. in S.) v Skupino, ne odraža organske rasti poslovanja; ter glede pričakovane dolgoročne stopnje rasti: c) na podlagi katerih podatkov (dolgoročnih napovedi inflacije) dostopnih na dan iztisnitve, temelji predpostavka ocenjevalca o 2 % stopnji inflacije. Tretji nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo pravilno ugotovil, da je pooblaščeni ocenjevalec podjetij v pisnem odgovoru z dne 29. 6. 2015 in 1. 9. 2015 odgovoril, da napoved 3-4 % rasti prihodkov od prodaje izhaja iz analize makroekonomskega okolja in panoge ter iz napovedi gospodarskih gibanj, ki so predstavljena v 2. poglavju cenitve; tovrstna ocena pa je bila narejena v skladu z veljavnimi Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV). Ocenjevalec je v pisnem odgovoru z dne 29. 6. 2015 tudi pojasnil stališče, zakaj je pri napovedovanju rasti prihodkov izločal kot izjemno kategorijo pripojitev dveh družb; kar zadeva predpostavko o 2 % stopnji inflacije po letu 2012 pa je ocenjevalec tudi to pojasnil v svojem odgovoru z dne 29. 6. 2015. Zato očitek sodišču prve stopnje, da zaradi neizvedbe dokaza z neposrednim zaslišanjem pooblaščenega ocenjevalca podjetij, sodišče predlagatelju ni zagotovilo možnosti, da dobi odgovor na zastavljena vprašanja, ni utemeljen.

18. Sicer pa je iz pritožbe razvidno, da je predlagatelj seznanjen z izhodišči ocenjevalca in poravnalnega odbora, saj jih izpodbija z uveljavljanjem pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Pri tem očita sodišču prve stopnje, da je nekritično in neutemeljeno sledilo pooblaščenemu ocenjevalcu in poravnalnemu odboru, ki nista postopala po pravilih stroke in v skladu z MSOV 2013, ker sta pri rasti prihodkov izključila analizo preteklega poslovanja A. Če bi upoštevala konkretne stopnje rasti za konkretno družbo, bi po stališču pritožnika moral izračun pokazati bistveno višjo vrednost A., kar naj bi bilo že na prvi pogled jasno. Če je konkretna družba, iz katere so bili manjšinski delničarji izključeni, poslovala bolje (oziroma imela višje stopnje rasti prihodkov od prodaje) kot v povprečju njeno makroekonomsko okolje ali druge družbe v panogi, po stališču pritožbenega sodišča ni samo po sebi in na prvi pogled jasno, da mora zato manjšinski delničar dobiti tudi korist od takega boljšega poslovanja družbe. Princip odmere odpravnine iztisnjenemu delničarju ne zasleduje cilja profita, zato se pri sodnem preizkusu ne ugotavlja, kakšno kupnino bi lahko delničar dosegel s prodajo delnice, če bi jo v najbolj ugodnem trenutku povpraševanja na trgu prodal.

19. Za sodišče je sprejemljiv odgovor poravnalnega odbora na pripombe predlagatelja z dne 7. 9. 2013, v katerem vztraja, da ni kršil MSOV 2013, pač pa da je njegovo stališče v skladu z MSOV 2013, ki ga pritožnik s pritožbo ni uspel ovreči. Tretji in četrti nasprotni udeleženec sta mnenju poravnalnega odbora očitala nekritično povzemanje končnega mnenja pooblaščenega ocenjevalca, delu poravnalnega odbora pa nepravilno postopanje, ker ju ni vabilo na sejo. Poravnalni odbor je vse udeležence vabil na eno sejo, na kateri je ugotovil, da poravnava ni več možna in je zato po prejeti oceni vrednosti podjetja (in ene delnice) sodišču sporočil svoje mnenje, ne da bi na sejo še enkrat vabil udeležence. Ni stvar presoje višjega sodišča ali je poravnalni odbor pravilno ocenil, da poravnava med udeleženci ni možna, ni pa s tem, ker udeležencev ni ponovno povabil na sejo, sodišču prve stopnje mogoče očitati kršitev določb nepravdnega postopka. Ni podana niti izrecno uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče dalo nasprotnemu udeležencu rok zgolj 8 dni (po trditvah pritožnika glede na zapletenost in zahtevnost obravnavane tematike bistveno prekratek rok), da poda pripombe na mnenje poravnalnega odbora. Tretjemu nasprotnemu udeležencu je bila vročena Ocena vrednosti družbe A., na kateri temelji mnenje poravnalnega odbora, že 23. 12. 2014, mnenje poravnalnega odbora pa s pozivom na 8 dnevni odgovor 3. 2. 2015. Tretji udeleženec je na poziv odgovoril z izjavo z dne 9. 2. 2015, torej še pred iztekom roka, za podaljšanje roka sodišča ni zaprosil, sicer pa je imel od prejema ocene več kot mesec dni časa za preizkus mnenja. Zato ni mogoče pritrditi njegovemu stališču, da pred sodiščem prve stopnje ni imel možnosti izpodbijati izračuna pooblaščenega ocenjevalca v delu, v katerem sedaj v pritožbi zatrjuje, da je izvedenčev izračun ocenjene vrednosti lastniškega kapitala iz poslovanja (17.627.000 EUR) napačen, ker je pravilen rezultat računske operacije: 104.173.000 EUR ocenjene vrednosti kapitala iz poslovne dejavnosti - 92.2010.000 EUR vrednosti obveznosti financiranja - 5.664.000 EUR vrednosti manjšinskega deleža = 6.299.000 EUR. Pri izračunu naj bi pooblaščeni ocenjevalec storil tako očitno napako, ki je po stališču nasprotnega udeleženca sodišče ne bi smelo spregledati. S takim stališčem se pritožbeno sodišče ne strinja. Pritrjuje predlagateljevemu stališču iz odgovora na pritožbo, da gre za izračun, ki bi mu zato, da bi lahko sodišču prve stopnje očitali, da se do njega ni opredelilo, moral nasprotni udeleženec izrecno in konkretno nasprotovati. Ker ni imel na mnenje izvedenca pripombo glede izračuna, ki jo zatrjuje v pritožbi, ni pa tudi navedel utemeljenih razlogov, iz katerih bi izhajalo, da je brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že pred sodiščem prve stopnje, gre po oceni pritožbenega sodišča za nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Enako velja tudi glede očitka izvedencu, da je neutemeljeno v ocenjeno vrednost vključil tudi presežek obratnega kapitala v višini 11.693.000 EUR.

20. Glede na navedeno se izkaže, da pritožnika nista uspela izpodbiti pravilne 1. točke izreka izpodbijanega sklepa. Posledično je sodišče prve stopnje ugodilo tudi zahtevku predlagatelja zoper vse štiri nasprotne udeležence zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve (zoper prve dva udeleženca v stečaju) oziroma zaradi plačila razlike med plačano in še neplačanim delom primerne odpravnine (zoper tretjega in četrtega udeleženca). Toženi stranki E. d.d. (sedaj DUTB d.d.) in G. d.d. je v skladu z zahtevkom naložilo, da H.H. nerazdelno plačata v roku 15 dni 18.680,88 EUR skupaj z zakonskimi obrestmi po členu 612/I ZGD-1, ki tečejo od 8. 7. 2008 do poteka paricijskega roka za plačilo, in za primer zamude s plačilom še z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude do plačila. V tem delu pritožnika izpodbijata odločitev le v povezavi z odločitvijo iz 1. točke izreka. Ker pa te nista uspela izpodbiti, ne moreta biti uspešna niti s pritožbo zoper tisti del izreka sklepa, ki jima nalaga nerazdelno plačilo razlike med plačano in sodno ugotovljeno primerno denarno odpravnino.

21. Predlagatelj izrecno napada tudi odločitev, da predlagatelj in nasprotni udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka in sicer uveljavlja napačno uporabo 614. člena ZGD-1 v delu, ki se nanaša na stroške pravnih pooblaščencev. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa navedlo, da v konkretnem primeru ne gre za situacijo iz tretjega odstavka 614. člena ZGD-1, po kateri bi bili nasprotni udeleženci dolžni povrniti predlagatelju stroške njegovega pravnega pooblaščenca v primeru ugotovljenega bistvenega odstopanja med odpravnino, ki je bila ponujena in odpravnino, ki jo je določilo sodišče. Pritožbeno sodišče se ne strinja z očitkom arbitrarnosti in neobrazloženosti sklepa, saj je jasna ocena sodišča prve stopnje, da odpravnina v višini 178,43 EUR na delnico ne odstopa po višini bistveno od ponujene odpravnine v višini 111,95 EUR na delnico.

22. Pojem ?bistvenega odstopanja vrednosti? iz tretjega odstavka 614. člena ZGD-1 je nedoločen pravni pojem (pravni standard), ki mu je treba v vsakem posamičnem primeru dati pravi pomen z ugotovitvijo vseh relevantnih okoliščin. Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožnikom, da je stališče sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru niso podani pogoji za presojo o bistvenem odstopanju vrednosti ponujene cene odpravnine za delnico, napačno. Pristop pritožnika, da je povišanje za kar 59,38 %, v vsakem primeru bistveno, za konkretni primer ni prepričljiv. V konkretnem primeru je predlagatelj utemeljeval predlog za določitev primerne denarne odpravnine iztisnjenim delničarjem na stališču, da je znašala ob iztisnitvi vrednost posamezne delnice vsaj 453 EUR. Ker vrednost 453 EUR za štiri krat odstopa od vrednosti 111,95 EUR, bi o bistvenem odstopanju lahko govorili, če bi se izkazalo, da je bilo predlagateljevo stališče pravilno. Medtem pa je odločitev sodišča o vrednosti 178,43 EUR na delnico kar za dvakrat nižja od predlagane vrednosti 453 EUR, od ponujene cene delnice pa niti ne enkrat večja, pač pa zgolj za 59,38 %. Zato po tem postopku izbrane relevantne okoliščine za presojo bistvenega odstopanja vrednosti pripeljejo do zaključka, da niso podani pogoji po tretjem odstavku 614. člena ZGD-1 in se s tem izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

23. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče odgovarja predlagatelju tudi, da nima prav glede višine priglašenih stroškov pooblaščenca, tudi če bi mu stroški šli na podlagi določbe tretjega odstavka 614. člena ZGD-1. Predlagatelj je k pritožbi priložil stroškovnik, v katerem je priglasil stroške pooblaščenca v višini 37000 točk po OT, ki pa niso v skladu s Tar. št. 26 Odvetniške tarife. Iz zapisnika z naroka z dne 20. 4. 2011 izhaja, da je sodišče napovedalo izdajo odločbe brez naroka. Zato stališče predlagatelja, da svojih stroškov ni imel možnosti priglasiti pred izdajo izpodbijanega sklepa, ne drži, poleg tega pa je predlagatelj v skladu in smiselno z določbo tretjega odstavka 163. člena ZPP že v predlogu z dne 7. 8. 2008 zahteval povrnitev stroškov postopka, za sestavo predloga 500 točk po OT in 20% DDV, nato v prvi pripravljalni vlogi 500 točk po OT z 20% DDV za prvi pripravljalni spis, za drugo pripravljalno vlogo 250 točk po OT z 20% DDV, za odgovor na pritožbo 625 točk po OT z 20% DDV, ter za odgovor na revizijo 4500 točk po OT z 20% DDV. V navedenih vlogah je priglasil nagrado v skladu s Tar. št. 26 (razen za odgovor na revizijo).

24. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse odločilne razloge iz obeh pritožb zoper izpodbijani sklep. Ker pritožnika nista uspela uveljaviti nobenega od pritožbenih razlogov, pritožbeno sodišče pa tudi ni zaznalo nobene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (smiselno drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeni pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

K pritožbi zoper sklep z dne 22. 10. 2015

25. Skupni zastopnik ima pravico do povrnitve stroškov in nagrade za svoje delo. Višino stroškov in nagrade odmeri sodišče. Stroški in nagrada skupnega zastopnika so stroški postopka (šesti odstavek 608. člena ZGD-1). Sodišče prve stopnje je nasprotnim udeležencem naložilo v plačilo stroške skupnega zastopnika manjšinskih delničarjev v višini priznane nagrade za delo v znesku 803,25 EUR z 22% DDV. Zastopnik je odvetnik, zato mu je stroške odmerilo po Odvetniški tarifi (drugi odstavek 155. člena ZPP), ki je veljala v času vložitve predloga, ni pa upoštevalo spremenjene Odvetniške tarife, ki je veljala na dan izdaje izpodbijanega sklepa. V kakšni višini in po kateri tarifi bi sodišče odmerjalo nagrado skupnemu zastopniku manjšinskih delničarjev, če ta ne bi bil odvetnik, se pritožbenemu sodišču v konkretnem primeru ni bilo treba opredeljevati. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da gre v konkretnem primeru skupnemu zastopniku, ki je odvetnik, nagrada za delo v skladu z Odvetniško tarifo. Pričakovanja skupnega zastopnika s tem niso mogla biti v ničemer prizadeta, prav tako pa je tudi nasprotni udeleženec kot zavezanec plačila nagrade in stroškov skupnega zastopnika lahko pričakoval višino stroškov, ki jih bo moral plačati za nagrado skupnemu zastopniku, ki je odvetnik (ne pa notar ali revizor (4)) glede na Odvetniško tarifo.

26. Pritožnik sodišču prve stopnje priznava, da je pravilno uporabilo Odvetniško tarifo 2003, očita pa mu zmotno uporabo Tar št. 26, ker naj bi bilo sodišče tisto, ki je spregledalo zahtevnost obravnavane zadeve in vrednost spornega predmeta. Posebni del Odvetniške tarife 2003 je določal in točkoval posamezne storitve v posameznih sodnih postopkih. Obravnavana zadeva se je vodila po pravilih nepravdnega postopka po določbah ZGD-1, nagrado v ?nepravdnem postopku po določbah zakona o gospodarskih družbah? pa je urejala Tar. št. 26, po kateri je tudi sodišče prve stopnje skupnemu zastopniku manjšinskih delničarjev priznalo nagrado za postopek. Stališče, da naj v takem primeru Odvetniška tarifa predstavlja sodišču le oporo za odmero nagrade, ki mu gre po šestem odstavku 608. člena ZGD-1, je sicer pravilno, vendar stališče pritožnika, ki predlaga nagrado v večkratniku nagrade, ki jo je sprejela Odvetniška zbornica za nepravdne postopke po zakonu o gospodarskih družbah, tudi za pritožbeno sodišče ni prepričljivo. Pritožnik pa sam navaja, da relevantne sodne prakse o tem ni. Enako neprepričljivo je tudi stališče, da se zato, ker se za skupnega zastopnika predpostavlja ustrezno znanje iz področja korporacijskega prava, pri odmeri stroškov on obravnava drugače od pooblaščencev predlagatelja. Če je pooblaščenec predlagatelja odvetnik, se tudi zanj predvideva, da mora imeti za kvalitetno zastopanje svoje stranke ustrezno znanje iz področja korporacijskega prava. Kljub temu pa predlagatelj ni upravičen do povrnitve stroškov svojega zastopnika v primeru, če v sodnem preizkusu menjalnega razmerja niso ugotovljena bistvena odstopanja, pač pa mora stroške svojega pooblaščenca nositi predlagatelj sam. Stroški in nagrada skupnega zastopnika pa so stroški postopka, pri čemer bi bilo nelogično, da znašajo ti stroški več od stroškov, ki bi jih bil dolžan plačati nasprotni udeleženec predlagatelju za zastopanje odvetnika v primeru iz tretjega odstavka 614. člena ZGD-1. V OT ni podlage za odmero nagrade za zastopanje v nepravdnem postopku po predlagani Tar. št. 18 OT, ki velja za pravdni postopek. Opozarjanje na nesorazmerje višine nagrade glede na odškodninsko odgovornost v zvezi z delom odvetnika, ki je imenovan po sodišču za skupnega zastopnika manjšinskih delničarjev, je sistemsko vprašanje, s katerim pritožnik navaja razloge za spremembo vrednotesnja nagrade za zastopanje v nepravdnem postopku po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe (primerjaj tudi s Tar. št. 26 Odvetniške tarife 2015), za odločitev sodišča v konkretni zadevi pa ni pomembno.

27. Pritožnik neutemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, da mu ne prizna nagrade za prijavo terjatve v stečajnem postopku prvega nasprotnega udeleženca. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje stališču pritožnika, da bi bil upravičen tudi do stroškov, ki so mu nastali v drugem postopku, ki je povezan z obravnavanim nepravdnim postopkom. Vendar pritožnik v pritožbi ni izkazal, da je bila prijava navedene terjatve potrebna, iz javno dostopnih podatkov AJPES pa izhaja, da navedeni dolžnik nima nobenega premoženja, zaradi česar je stečajni postopek zaključen brez razdelitve upnikom. Posledično višje sodišče nima podlage, da naloži nasprotnemu udeležencu v plačilo kot potrebne tudi stroške, ki jih je imel skupni zastopnik manjšinskih delničarjev s prijavo terjatve manjšinskih delničarjev v stečajnem postopku, ki se je začel nad prvim nasprotnim udeležencem.

28. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo skupnega zastopnika manjšinskih delničarjev zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje Ng 54/2008 z dne 22. 10. 2015 potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

29. Izrek o stroških pritožbenega postopka predlagatelja in nasprotnega udeleženca temelji na določbi prvega odstavka 35. člena ZNP. Skupni zastopnik manjšinskih delničarjev s pritožbo zoper sklep o stroških zoper nasprotne udeležence ni uspel, kljub temu mu sodišče ni naložilo v plačilo stroškov tretjega nasprotnega udeleženca za odgovor na pritožbo, ker je ocenilo v tem pritožbenem postopku enak uspeh skupnega zastopnika manjšinskih delničarjev s tretjim nasprotnim udeležencem, ker ta ni uspel s pritožbo zoper sklep o določitvi primerne odpravnine, na katero pa je skupni zastopnik manjšinskih udeležencev odgovoril (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Posledično je pritožbeno sodišče odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------

Op. št. (1): Primerna odpravnina mora upoštevati premoženjsko in profitno stanje družbe v trenutku, ko skupščina sklepa o vključitvi. Denarna plačila se od objave vpisa vključitve letno obrestujejo 5%; uveljavljanje nadaljnje odškodnine ni izključeno.

Op. št. (2): Poročevalec DZ, št. 85/I/05, str. 242.

Op. št. (3): Evidenčni stavek: ?Sporno metodo je z vidika njene ustreznosti in primernosti uporabljenih metod preizkusil tudi poravnalni odbor (kot telo kvalificiranih strokovnjakov, pri čemer je navedel, zakaj je upošteval mnenje B. B. Ker je strokovni organ njegove ugotovitve strokovno preizkusil in akceptiral v mnenju kot svoje, revidentka zgolj s sklicevanjem na pristranskost njegove cenitve ne more uspeti.?

Op. št. (4): Za skupnega zastopnika je lahko imenovan le odvetnik, notar ali revizor (tretji odstavek 608. člena ZGD-1)


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 388, 608, 608/6, 609, 614, 614/3
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 155, 155/2, 339, 339/2, 339/2-8

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Odvetniška tarifa (2003) - tarifna številka 26
Datum zadnje spremembe:
17.11.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAwNTc2