<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Izvršilni oddelek

VSL sklep I Ip 1201/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:I.IP.1201.2015

Evidenčna številka:VSL0053476
Datum odločbe:08.07.2015
Senat, sodnik posameznik:Tjaša Potparič Janežič (preds.), Magda Gombač Gluhak (poroč.), Irena Balažic
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo - enako varstvo pravic - pravica do izjave - kontradiktornost postopka

Jedro

Po določbi člena 10(2) Uredbe se za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo uporablja zakonodaja države članice izvora. V konkretnem primeru je torej treba uporabiti slovensko zakonodajo. Ustava RS v 22. členu določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku pa je določba 5. člena ZPP, po kateri mora dati sodišče vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.

Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje sledilo navedbam dolžnika in zahtevi za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo ter dopolnitvi te zahteve ugodilo, ne da bi upniku pred izdajo izpodbijanega sklepa dalo možnost, da se izjavi o navedbah iz zahteve in njene dopolnitve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje umaknilo potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo, ki je bilo izdano 15. 9. 2014.

2. Proti sklepu se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje navedbam dolžnika iz zahteve za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo ugodilo, ne da bi dalo upniku možnost, da se izjavi o navedbah iz zahteve z dne 29. 1. 2015 in dopolnitve z dne 3. 2. 2015. Ker navedenih vlog ni prejel, mu v postopku na prvi stopnji ni bila dana možnost, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke, s tem pa mu je bila kršena pravica do kontradiktornega postopka. Navaja, da se o navedbah dolžnika, kot jih povzema sodišče, lahko v konkretnem primeru najprej izjavlja šele v tem pritožbenem postopku, to pa predstavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic. Dalje navaja, da slovenska in tuja pravna teorija zasledujeta stališče, da mora biti pravica stranke do izjave zagotovljena ne samo pri meritornih, temveč tudi pri pomembnih procesnih odločitvah, kar pa postopek za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo zagotovo je. Meni, da je sodišče prve stopnje ravnalo nezakonito, kar je imelo za posledico, da mu ni bila zagotovljena možnost sodelovanja v postopku, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega ostavka 339. člena ZPP. V nadaljevanju navaja, da je bilo dolžniku sodno pisanje prvič vročeno 15. 5. 2014 in poslano za vročanje za dolžnike v tujini, v spisu pa so tudi obrazci za vročanje pisanj v skladu z Uredbo (ES) 1393/2007. Upnik šteje, da je bilo dolžniku sodno pisanje vročeno pravilno, skladno z Uredbo in pravom prejemnice, dolžnik pa ga ni nikoli zavrnil. Navaja, da je pisanje obsegalo tudi sklep, s katerim je bilo dolžniku naročeno, da v roku 15 dni skladno z drugim odstavkom 146. člena ZPP imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Zaključuje, da bi dolžnik lahko sodno pisanje zavrnil v tednu dni od prejema in da glede na to, da je od prejema sodne pošiljke do prve vloge dolžnika preteklo devet mesecev, bi moralo sodišče šteti, da je bila vročitev pravilno opravljena. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, dolžniku pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

3. Dolžnik je v pravočasnem odgovoru na pritožbo nasprotoval upnikovim pritožbenim navedbam. Navaja, da v postopku odločanja o zahtevi za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo sodišče upniku očitno res ni vročilo dolžnikove zahteve, da bi se ta lahko izjavil o navedbah nasprotne stranke, vendar pa je ne glede na to izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Sklep o izvršbi VL 66206/2013 z dne 9. 5. 2013 dolžniku ni bil vročen v skladu s pravili vročanja, ki jih določa Uredba (ES) št. 1393/2007, saj je bil očitno vročan v slovenskem jeziku, ki je dolžniku nerazumljiv. Dalje opozarja, da je v izvršilnem postopku VL 000/111 vložil predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, ugovor stvarne nepristojnosti in ugovor zoper sklep o izvršbi, iz priloženega sklepa pa izhaja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 18. 3. 2015 razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 4. 6. 2014, ugodilo dolžnikovemu ugovoru z dne 21. 1. 2015 zoper sklep o izvršbi ter sklep razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba. Glede na to, da je potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo temeljilo na pravnomočnem in izvršljivem sklepu o izvršbi VL 000/111, bo potrebno tudi iz tega razloga pritožbo upnika zavrniti in izpodbijani sklep potrditi. Z razveljavitvijo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi je tako odpadel pravni temelj za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

6. Na podlagi določbe člena 10(1)(b) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju: Uredba) se potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo umakne, kadar je bilo očitno napačno odobreno glede na pravila, določena v tej uredbi. Po določbi člena 10(2) Uredbe se za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo uporablja zakonodaja države članice izvora. V konkretnem primeru je torej treba uporabiti slovensko zakonodajo. Ustava Republike Slovenije v 22. členu določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku pa je določba 5. člena ZPP, po kateri mora dati sodišče vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. V kontradiktornem postopku mora biti torej vsaki stranki omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna naziranja, da se opredeli do navedb nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, da se izjavi o rezultatih dokazovanja ter sploh o vsem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Nujen pogoj za uveljavljanje pravice do izjavljanja pa je tako imenovana pravica do informacije, saj stranka pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo prej zvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti.

7. Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje sledilo navedbam dolžnika in zahtevi za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo ter dopolnitvi te zahteve ugodilo, ne da bi upniku pred izdajo izpodbijanega sklepa dalo možnost, da se izjavi o navedbah iz zahteve in njene dopolnitve. S takšnim postopanjem je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti postopka in tem storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na to, da sta bili sicer zahteva za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo in dopolnitev te zahteve upniku vročeni skupaj z izpodbijanim sklepom, je kot dopustne šteti vse pritožbene novote, ki jih v zvezi z zahtevo za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo in dopolnitvijo te zahteve navaja upnik v obravnavani pritožbi glede na 337. člen ZPP, saj upnik pred vložitvijo pritožbe nanju ni mogel odgovoriti.

8. Pritožbeni razlogi so torej utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 354. členom ZPP). V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o zahtevi za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo, pri tem pa upoštevati trditve upnika iz pritožbe in trditve dolžnika iz odgovora na pritožbo, pred tem pa odgovor na pritožbo vročiti nasprotni stranki.

9. Ker je že ugotovljena absolutna bistvena kršitev določb postopka narekovala razveljavitev sklepa, se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo.

10. Ker je pritožbeno sodišče sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).


Zveza:

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.

aprila

2004 o

u

vedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 10, 10/1, 10/1-b, 10/2.

URS člen 22.

ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
Datum zadnje spremembe:
18.12.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg4NTE5