<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL Sklep I Cpg 145/2020
ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CPG.145.2020

Evidenčna številka:VSL00035326
Datum odločbe:11.03.2020
Senat, sodnik posameznik:Vesna Jenko (preds.), Helena Miklavčič (poroč.), Nada Mitrović
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
Institut:pravica družbenika do informacije in vpogleda - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - utemeljenost predloga - presoja sodišča - navedbe strank - obrazložitev odločbe - bistvene kršitve določb postopka

Jedro

Iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 758/2019 z dne 4. 12. 2019 izhaja stališče višjega sodišča do vsebine pravice družbenika do informacij in vpogleda, ki izhaja iz 512. člena ZGD-1. Pri tem je višje sodišče opozorilo na pravno teorijo in sodno prakso, ki se je izoblikovala na tem področju, s čimer je skušalo sodišče prve stopnje opozoriti na sporna vprašanja, ki jih mora sodišče prve stopnje razčisti pri ponovnem odločanju. Poleg tega je sodišču prve stopnje dalo navodilo, da naj v novem postopku ponovno presodi utemeljenost predloga in pri tem upošteva navedbe obeh strank postopka, ki sta jih (tudi) v zvezi z izpolnitvijo podali v okviru pritožbenega postopka. Sodišče prve stopnje bi zato v skladu z navodili sodišča druge stopnje moralo v ponovljenem postopku presoditi utemeljenost predloga, kar pomeni, da bi se moralo opredeliti do vseh spornih vprašanj glede katerih imata stranki postopka različna stališča, kakor tudi glede tega ali je nasprotna udeleženka s pojasnili, ki jih je posredovala z vlogami v tem postopku, pravzaprav že izpolnila svoj zahtevek, ki je predmet predloga. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku tako presojo opravilo, temveč je (drugače kot pri prvem odločanju) predlogu le ugodilo, saj je predlagatelj pri njem še vedno vztrajal.

Zgolj (pomanjkljivo) povzemanje stališč višjega sodišča ne more nadomestiti obrazložitve sodne odločbe, katere bistvo je argumentirano podano stališče sodišča prve stopnje o navedbah strank v postopku, ki se tičejo dejanske in materialnopravne podlage kot tudi procesnih predpostavk za odločanje v zadevi.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu predlagatelja za informacije in vpogled v delu, v katerem je še odločalo (I. točka) ter nasprotni udeleženki naložilo povračilo 125,00 EUR stroškov predlagatelja (II. točka).

2. Zoper celotni sklep se je pritožila nasprotna udeleženka. V pritožbi smiselno uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Predlagatelj je na pritožbo nasprotnega udeleženca odgovoril in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrne, razen v tretji alineji točke 3, v kateri naj pritožbo šteje za utemeljeno.

4. Prav tako se je zoper izpodbijani sklep pritožil predlagatelj, vendar le zoper odločitev o stroških tj. II. točko izreka. Pritožbo vlaga iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v tej točki spremeni in odloči, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagatelju povrniti vse stroške tega postopka.

5. Na pritožbo predlagatelja nasprotni udeleženec ni odgovoril.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi enkrat že odločalo in s sklepom z dne 21. 10. 2019 v celoti zavrnilo predlog predlagatelja, da mu nasprotna udeleženka v postavljenem roku 5 dni od prejema sklepa poda več pojasnil v zvezi z njenim poslovanjem in da mu v zvezi z zahtevanimi pojasnili predloži fotokopije dokumentov oz. omogoči fotokopiranje dokumentov. Na pritožbo nasprotne udeleženke je Višje sodišče s sklepom I Cpg 758/2019 z dne 4. 12. 2019 (red. št. 13) sklep sodišča prve stopnje z dne 21. 10. 2019 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, razen v delu, v katerem je postopek zaradi umika predloga ustavilo. V novem postopku je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom predlogu predlagatelja v delu, v katerem je še odločalo, v celoti ugodilo.

8. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku z dopisom z dne 16. 12. 2019 predlagatelja pozvalo, da sodišču sporoči ali še vztraja pri predlogu. Ker je predlagatelj sodišče z dopisom z dne 23. 12. 2019 obvestil, da pri predlogu vztraja, je sodišče prve stopnje glede na dejstvo, da je nasprotna udeleženka že prej odgovorila predlagatelju na več njegovih zahtev, s čimer ji je bila zagotovljena pravica do izjave, odločilo, da lahko poda preostanek odgovorov oziroma listin, ki jih predlagatelj šteje, da mu še niso bile dane kot pojasnilo in fotokopije dokumentacije, ki jo je zahteval.

9. Iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 758/2019 z dne 4. 12. 2019 izhaja stališče višjega sodišča do vsebine pravice družbenika do informacij in vpogleda, ki izhaja iz 512. člena ZGD-1. Pri tem je višje sodišče opozorilo na pravno teorijo in sodno prakso, ki se je izoblikovala na tem področju, s čimer je skušalo sodišče prve stopnje opozoriti na sporna vprašanja, ki jih mora sodišče prve stopnje razčisti pri ponovnem odločanju. Poleg tega je sodišču prve stopnje dalo navodilo, da naj v novem postopku ponovno presodi utemeljenost predloga in pri tem upošteva navedbe obeh strank postopka, ki sta jih (tudi) v zvezi z izpolnitvijo podali v okviru pritožbenega postopka. Sodišče prve stopnje bi zato v skladu z navodili sodišča druge stopnje moralo v ponovljenem postopku presoditi utemeljenost predloga, kar pomeni, da bi se moralo opredeliti do vseh spornih vprašanj glede katerih imata stranki postopka različna stališča, kakor tudi glede tega ali je nasprotna udeleženka s pojasnili, ki jih je posredovala z vlogami v tem postopku, pravzaprav že izpolnila svoj zahtevek, ki je predmet predloga.

10. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku tako presojo opravilo, temveč je (drugače kot pri prvem odločanju) predlogu le ugodilo, saj je predlagatelj pri njem še vedno vztrajal. Zato nasprotna udeleženka v svoji pritožbi utemeljeno opozarja na bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo je sodišče zagrešilo pri ponovnem odločanju, saj ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč ne izhaja, na kakšen način je sodišče prve stopnje presodilo ali obstojijo pogoji za posredovanje informacij in dokumentacije, ki so določeni z zakonom (tudi v točno taki obliki kot to zahteva predlagatelj). Tako se tudi ni opredelilo do spornih vprašanj na katere je v svoji odločitvi z dne 4. 12. 2019 opozorilo sodišče druge stopnje. Zgolj (pomanjkljivo) povzemanje stališč višjega sodišča namreč ne more nadomestiti obrazložitve sodne odločbe, katere bistvo je argumentirano podano stališče sodišča prve stopnje o navedbah strank v postopku, ki se tičejo dejanske in materialnopravne podlage kot tudi procesnih predpostavk za odločanje v zadevi.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke v celoti ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka prvega odstavka 365. člen ZPP).

12. Ker je sodišče v celoti ugodilo že pritožbi nasprotne udeleženke, se do pritožbe predlagatelja ni posebej opredeljevalo, temveč je posledično tudi njegovi pritožbi ugodilo (3. točka prvega odstavka 365. člen ZPP), saj se je nanašala le na odločitev o stroških.

13. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno presodi in v sodni odločbi ustrezno obrazloži utemeljenost predloga v delu, v katerem še odloča. Tako naj se pri ponovnem odločanju opredeli do vseh spornih vprašanj in navedb strank postopka, ki sta jih podali tako glede utemeljenosti predloga kot tudi v zvezi z izpolnitvijo, upošteva pa naj navedbe obeh strank skozi celotni predmetni postopek. Pri tem sodišče druge stopnje opozarja, da je v okviru odgovora na pritožbo (red. št. 24) predlagatelj še dodatno umaknil del svojega predloga, o čemer naj tudi še odloča sodišče prve stopnje.

14. Glede pritožbenih stroškov je sodišče druge stopnje odločilo, da se pridržijo za končno odločbo, saj so ti stroški nastali kot del postopka, kar pomeni, da je pravica do njihovega povračila lahko odvisna tudi od končne odločitve.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 52, 52/1, 512
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3
Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 42
Datum zadnje spremembe:
31.07.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM4ODIy