<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sklep III Cp 19/2000
ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.19.2000

Evidenčna številka:VSL43732
Datum odločbe:24.05.2000
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:prehod obveznosti

Jedro

V skladu z določbo 22. člena ZIP lahko sodišče dovoli izvršbo tudi proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če upnik z javno ali pa zakonu overjeno listino dokaže, da je bila obveznost prenesena ali je na kak drug način prešla nanj.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opr. št. In 361/93 z dne 28.7.1994. Zoper takšen sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravočasno pritožuje dolžnik. V pritožbi navaja, da ni niti pravni niti dejanski naslednik TOZD I. n.sub.o., ki je bil v sestavu DO S. o.o. Iz previdnosti vztraja pri ugovoru zastaranja. Prav tako vztraja pri ugovoru pasivne legitimacije ter prilaga kot dokaz tekst objave oglasa v Uradnem listu iz katerega so razvidni sklepi takratnega registrskega sodišča Srg 37/82, 38/82 in 40/82. Izvršilno sodišče si zmotno razlaga pravno organizacijo gospodarskih subjektov v socialističnem sistemu ter statusne spremembe na podlagi določb Zakona o združenem delu. Pritožnik zato ponovno pojasnjuje, da je bilo s sklepom registrskega sodišča Srg 37/82 z dne 1.3.1982 vpisano organiziranje in konstituiranje delovne organizacije (DO) s temeljnimi organizacijami (TOZD) v reg. vložku 1/1763/00. S tem sklepom je bila v sodni register vpisana ustanovitev DO Z. V sestavu te DO pa so bile istočasno ustanovaljene tri TOZD: 1. - TOZD U., (sklep Srg 38/82 v reg. vložku 1/1763/01) ki se je ustanovila iz A, B in C (slednja se je izločila iz sestava DO S. o.o.); -po letu 1990 je prišlo do novih statusnih sprememb in se je ta TOZD preoblikoval v družbeno podjetje USZ, nato pa v delniško družbo; 2.- TOZD URB.(sklep Srg 40/82 v reg. vložku 1/1763/02); - po letu 1990 se je preoblikoval v družbeno podjetje L...; 3. -TOZD I.(sklep Srg 39/82 v reg vložku 1/1763/03), ki se je ustanovil iz TOZD za načrtovanje in ..., Ljubljana o.sub.o., ki se je izločila iz DO ST.n.sol.o.; - po letu 1990 se je z delom skupnih služb DO Z.n.sol.o.

preoblikoval v družbeno podjetje Zav... p.o., Ljubljana; v letu 1991 pa v ZIL d.d.

Subjekti iz katerih se je ustanovila opisana DO s tremi TOZD, so z navedenimi sklepi prenehali obstajati. Pritožnik še navaja, da je splošno znano, da je bila DO le krovna pravna oseba, tudi TOZD-i pa so bili pravne osebe. Pravni naslednik DO S. o.o. bi zato bil TOZD ... n.sub.o, oziroma sedaj USZ. Zaključki izvršilnega sodišča v zvezi s pravnim nasledstvom in pasivno legitimacijo so povsem napačni.

Pritožnik zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi in razveljavi sklep o izvršbi, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Ker je bil v obravnavani zadevi sklep o izvršbi izdan pred uveljavitvijo novega Zakona o izvršbi in zavarovanju, je potrebno pri reševanju ugovora in pritožbe zoper ta sklep uporabiti določbe zveznega Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP).

Pritožbena navedba dolžnika o prenehanju upnikove pravice zahtevati izpolnitev obveznosti zaradi zastaranja je neutemeljena, saj pritožnik niti ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o dnevu prejema izvršilnega naslova in dnevu vložitve predloga za izvršbo.

Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi, pa tudi v obravnavani pritožbi uveljavljal ugovorni razlog iz 12. točke 50. člena ZIP, torej da izterjevana obveznost ni prešla nanj.

Izvršilni naslov v obravnavani zadevi je sodba Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, opr. št. IV P 1429/79 z dne 1.2.1982 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. Cp 2450/82. Dolžnik v izvršilnem naslovu (toženec) je S.

Upnik pa svojo terjatev uveljavlja zoper gospodarsko družbo ZIL, torej zoper drugo pravno osebo.

V skladu z določbo 22. člena ZIP lahko sodišče dovoli izvršbo tudi proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila obveznost prenesena ali je na kak drug način prešla nanj. Upnik bi torej moral z listino dokazati, da je obveznost prešla oz. je bila prenešena na novega dolžnika. Pritožnik pa pravilno opozarja, da upnik prenosa obveznosti doslej ni izkazal.

Izvršilno sodišče je pravilno ugotovilo, da se je iz DO S. o.o., Ljubljana (dolžnika iz izvršilnega naslova) izločil TOZD I. o.sub.o., in se združil v DO Z. n.sol.o. Vendar takšna ugotovitev za dovolitev izvršbe zoper novega dolžnika ne zadošča. Sodišče prve stopnje namreč v nadaljevanju ni ugotovilo odločilnega dejstva in sicer ali je za obravnavano obveznost odgovarjala DO ali TOZD, ki se je kasneje izločila. Prav tako ni ugotovilo ali je prvotni dolžnik po izločitvi TOZD obstajal še naprej ali je z izločitvijo prenehal obstajati.

Če je prvotni dolžnik obstajal še naprej, bi moralo sodišče prve stopnje ob uporabi določb 254., 255., 258. in 260. člena Zakona o združenem delu (v nadaljevanju ZZD) ter 14. člena oz. 187a člena Zakona o podjetjih (v nadaljevanju ZP) ugotoviti kdo odgovarja za konkretno obveznost, torej katera delovna organizacija je za to obveznost odgovarjala na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo.

Če pa bi se izkazalo, da je prvotni dolžnik z izločitvijo prenehal obstajati in je bil njegov edini pravni naslednik TOZD I.o.sub.o. ali pa da je ta TOZD (na v prejšnjem odstavku opisan način) prevzel izterjevano obveznost, bi moral upnik izkazati nadaljnji prehod obveznosti v smislu določbe 22. člena ZIP s tega TOZD-a na DO ...n.sol.o.in nato na novega dolžnika (zoper katerega je vložil predlog za izvršbo). Tudi pri dokazovanju nadaljnjih prehodov obveznosti pa je potrebno uporabiti že navedene določbe ZZD in ZP o odgovornosti delovnih organizacij za obveznosti.

Sodišče prve stopnje torej odločilnih dejstev glede prehoda obravnavane obveznosti ni ugotovilo, zaradi česar se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. Zaradi tega je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku po vpogledu v izpiske sodnega registra ter samoupravne sporazume dolžnika oceniti, ali je upnik izkazal prehod konkretne obveznosti na dolžnika v smislu določbe 22. člena ZIP. Pri tem bo moralo sodišče upoštevati, da je dokazno breme glede prehoda obveznosti na upnikovi strani. Če prehoda obveznosti na novega dolžnika ne bo izkazal z javno ali po zakonu overjeno listino, pa ga bo lahko izkazal le s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

V skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo.

 


Zveza:

ZIP člen 22, 22/2, 22, 22/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01MjY0Mg==