<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Kazenski oddelek

VSRS Sodba I Ips 47144/2011
ECLI:SI:VSRS:2018:I.IPS.47144.2011

Evidenčna številka:VS00018537
Datum odločbe:04.10.2018
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VSM II Kp 47144/2011
Datum odločbe II.stopnje:11.10.2016
Senat:Branko Masleša (preds.), Marjeta Švab Širok (poroč.), Mitja Kozamernik, Barbara Zobec, Vesna Žalik
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - zaseg predmeta - odredba o hišni preiskavi - utemeljeni razlogi za sum - informacije anonimnega vira

Jedro

Zaključek odredbe, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da obdolženi izvršuje kazniva dejanja povezana z mamili, temelji izključno na izjavi anonimnega vira. Slednje pa, skladno z ustaljeno sodno prakso, ne more biti podlaga za izdajo odredbe o hišni preiskavi.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana pravnomočna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

A.

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je v ponovljenem sojenju s sodbo z dne 16. 5. 2016 D. P. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu izreklo kazen osem mesecev zapora. Obsojencu je odvzelo zaseženo prepovedano drogo konopljo in pripomočke za njeno gojenje. Odločilo je, da stroški kazenskega postopka in potrebni izdatki obsojenca bremenijo proračun, obsojencu je naložilo plačilo sodne takse. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 11. 10. 2016 pritožbi okrožne državne tožilke in obsojenčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeni, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter obsojencu naložilo plačilo sodne takse.

2. Zoper pravnomočno sodbo je obsojenčev zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, kot uvodoma navaja, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodbe. Navaja, da je bila preiskava stanovanjske hiše na naslovu obsojenčevega prebivališča odrejena v nasprotju s prvim odstavkom 214. člena ZKP, zato se izpodbijana pravnomočna sodba opira na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in na katere se sodba po določbah ZKP ne more opreti ter na dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi teh nedovoljenih dokazov. Zagovornik nasprotuje zaključku sodišč, da iz okoliščin, na podlagi katerih je preiskovalni sodnik izdal odredbo o hišni preiskavi, izhajajo utemeljeni razlogi za sum. Po zagovornikovih navedbah zaključek o obstoju utemeljenih razlogov za sum, da je obsojenec dajal v promet konopljo, temelji na trditvi anonimnega vira, ki ni bila preverjena. Policija je sum, da naj bi obsojenec neupravičeno v promet dajal konopljo, utemeljevala s splošnimi okoliščinami (obsojenec se je skupaj z drugimi osebami nahajal pri osebi, ki je praznovala rojstni dan, obsojenec stanuje v hiši, ki jo je navedel vir, bil je lastnik motornega kolesa Harley Davidson, v preteklosti je bil obravnavan za kazniva dejanja z elementi nasilja). Policija bi morala preveriti okoliščine v zvezi z izvrševanjem kaznivega dejanja, na primer preveriti porabo električne energije ali opraviti ogled objekta. Ker policija navedb anonimnega vira o neupravičenem dajanju konoplje v promet ni preverila, je preiskovalni sodnik odredbo o hišni preiskavi izdal na podlagi golega suma (kršitev 2. točke prvega odstavka 420. člena v zvezi z 8. točko prvega odstavka 371. člena ZKP). Vrhovnemu sodišču predlaga oprostitev obsojenca, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane pravnomočne sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar je v odgovoru, podanem v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP dne 22. 7. 2016, zahtevo za varstvo zakonitosti ocenila kot neutemeljeno. Vrhovna državna tožilka sprejema zaključke sodišča druge stopnje, da odredba o hišni preiskavi vsebuje konkretne razloge o obstoju utemeljenih razlogov za sum o obsojenčevi storitvi kaznivega dejanja. V zvezi z navzočnostjo prič pri hišni preiskavi navaja, da je sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju sledilo napotkom sodišča druge stopnje in ugotovilo, da je bila hišna preiskava opravljena zakonito, čemur je nato pritrdilo tudi sodišče druge stopnje. Po mnenju vrhovne državne tožilke prav tako ni utemeljen očitek obrambe o nerazumljivosti oziroma pomanjkljivosti izreka in razlogov sodbe v zvezi v velikostjo konopljinih sadik. Navaja, da je sodišče druge stopnje na takšne pritožbene navedbe odgovorilo v točki 8 obrazložitve sodbe. Vrhovna državna tožilka kot neutemeljen ocenjuje očitek obrambe o neobrazloženosti vrste in višine izrečene kazenske sankcije ter navaja, da je na te pritožbene očitke sodišče druge stopnje odgovorilo v točki 14 obrazložitve sodbe.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke poslalo obsojencu in njegovemu zagovorniku, ki nanj nista odgovorila.

B.

5. Hišna preiskava je preiskovalno dejanje, s katerim se občutno posega v eno od ustavno varovanih človekovih pravic in svoboščin, to je v pravico do nedotakljivosti stanovanja (prvi odstavek 36. člena Ustave Republike Slovenije). Pogoje za omejitev te pravice določa že Ustava v nadaljnjih odstavkih citirane določbe, zakonsko podlago za izvedbo tega preiskovalnega dejanja predstavljajo določbe od 214. do 219. člena ZKP. Preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolženca ali drugih oseb se sme opraviti le, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da bo mogoče pri preiskavi obdolženca prijeti ali da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek (prvi odstavek 214. člena ZKP). Utemeljeni razlogi za sum pomenijo višjo stopnjo suma od razlogov za sum in se po kvaliteti in kvantiteti zbranih podatkov ter njihovi preverljivosti v veliki meri približujejo utemeljenemu sumu.1 Slednjega je Ustavno sodišče2 opredelilo kot visoko stopnjo artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Dokazni standard utemeljenih razlogov za sum mora biti podan v času odreditve preiskovalnega dejanja (predhodnost utemeljenega suma), njegova presoja predstavlja del obvezne vsebine odredbe3.

6. V obravnavani zadevi se izpodbijana pravnomočna sodba opira na dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Kpd 47144/2011 z dne 29. 9. 2011. Z odredbo je bilo odrejena preiskava stanovanjske hiše s pritiklinami in okolice stanovanjske hiše na naslovu AA, kjer osumljenec dejansko prebiva ter preiskava kombiniranega vozila znamke VW Transporter registrskih oznak XX, last osumljenca in motornega kolesa znamke Harley Davidson, registrskih oznak YY, last osumljenca.

7. V odredbi z dne 29. 9. 2011 je preiskovalni sodnik navedel, da iz predloga Sektorja kriminalistične policije policijske uprave Murska Sobota z dne 29. 9. 2011 izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Preiskovalni sodnik je obrazložil, da so policisti dne 28. 9. 2011 v času službe med 18. in 20. uro od vira z vzdevkom „K.“ izvedeli, da je G. K. iz AA dne 23. 9. 2011 na njegovem domu praznoval trideseti rojstni dan. Na praznovanju se je nahajalo večje število ljudi, tudi osumljenec, ki je doma druga ali tretja hiša naprej od gostilne M. v AA in da je imetnik motornega kolesa Harley Davidson. Vir je nadalje povedal, da je osumljenec s seboj na praznovanje prej omenjenega rojstnega dne v PVC vrečki prinesel posušene vršičke konoplje, ki jo je ponujal ali delil ostalim udeležencem praznovanja. Odjemalci oziroma kupci so si vršičke zvili v cigareti podobne zvitke ter jih na zabavi kadili. Pri kajenju se je širil vonj po marihuani, ki je viru poznan iz časov, ko je bil uživalec marihuane. Navedel je tudi, da je imel osumljenec toliko konoplje, da vse količine ni spravil v promet in je preostanek odnesel domov, kjer jo po vsej verjetnosti še hrani. V odločbi je navedeno, da so policisti preverili informacije, dobljene od vira z vzdevkom K. in pri tem ugotovili, da so pravilne informacije o rojstnem dnevu G. K., posedovanju motornega kolesa s strani osumljenca in kraju, kjer se nahaja osumljenčeva hiša, tako so se informacije od vira potrdile kot točne in zanesljive (točka 1 obrazložitve odredbe).

8. Po ustaljeni sodni praksi4 obvestila oseb, ki ne želijo biti imenovane, ne dajejo zadostne podlage za sklepanje o utemeljenih razlogih za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Vrhovno sodišče je oblikovalo kriterije za oceno dokazne vrednosti izjav anonimnih informatorjev5; obrazložilo je, da mora policija skupaj s predlogom za odreditev hišne preiskave preiskovalnemu sodniku posredovati spoznavne vire, ki zadevajo 1. okoliščine, ki so policiste prepričale, da je informator zanesljiv in njegova informacija resnična (subjektivna zanesljivost informatorja), ter 2. okoliščine, ki kažejo, kako je informator prišel do posredovanih podatkov (objektivna resničnost obvestila). Policija sodniku tako opiše stvari, kot so: okolje informatorja, osebne lastnosti, ki mu omogočajo točno opazovanje in poročanje, družbeni položaj, sloves med drugimi, osebne veze z osumljenci, okoliščine, ki nakazujejo odsotnost namena dati lažne podatke, pravi namen posredovanja informacij. Oseba, za katero ni bila prikazana nobena splošna značilnost zanesljivosti in katere ime ni razkrito sodniku, je točno tista vrsta informatorja, čigar obvestilo ne sme služiti kot edini temelj za izdajo odredbe za hišno preiskavo.

9. V položaju, ko izjave anonimnih oseb ne zadostujejo za verjetnost na ravni utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba storila določeno kaznivo dejanje, mora policija skladno s prvim in drugim odstavkom 148. člena ZKP nadaljevati z zbiranjem dodatnih obvestil. Potrebnega dokaznega standarda ni mogoče doseči zgolj s preverjanjem splošnih, verjetnostnih okoliščin, temveč morajo biti dodatni dokazi v povezavi z izvrševanjem kaznivega dejanja6.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča izjava anonimnega vira, v povezavi s podatki, ki jih je preverila policija, ne dajejo zadostne podlage za utemeljene razloge za sum, da je obsojenec storil kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1. V obrazložitvi odredbe je sicer navedeno, da naj bi anonimna oseba prišla do posredovanih informacij na podlagi lastne zaznave (objektivna resničnost obvestila), v odredbi pa ni navedena nobena subjektivna okoliščina, na podlagi katere bi preiskovalni sodnik samostojno presodil verodostojnost anonimne osebe, npr. na kak način je ta oseba stopila v kontakt s policijo, iz kakšnega okolja izvira, kakšen je njen namen posredovanja informacij, zakaj ne želi biti imenovana ipd. (subjektivna zanesljivost informatorja). Nekatere od teh okoliščin so bile sicer v predlogu policije in njenih prilogah navedene, vendar pa iz odredbe ne izhaja, da bi jih sodnik ocenil. Potreben dokazni standard ni bil dosežen niti z zbiranjem dodatnih obvestil, saj je policija preverila zgolj splošne okoliščine (v zvezi z obsojencem), ki niso v povezavi z izvrševanjem kaznivega dejanja. Te okoliščine bi lahko služile le kot potrditev utemeljenih razlogov za sum v povezavi z drugimi dokazi, iz katerih bi izhajala konkretna aktivnost obsojenca v smeri kaznivega dejanja po členu 186. KZ-1. Ugotovljene okoliščine o rojstnem dnevu K., lastništvu motornega kolesa s strani obsojenca in kraju, kjer se nahaja obsojenčeva hiša, ki se torej ne nanašajo na storitev kaznivega dejanja povezanega z mamili, v ničemer ne utemeljujejo izraženega suma, da naj bi obsojenec storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Tako se izkaže, da zaključek odredbe, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da obdolženi izvršuje kazniva dejanja povezana z mamili, temelji izključno na izjavi anonimnega vira. Slednje pa, skladno s predstavljeno ustaljeno sodno prakso, ne more biti podlaga za izdajo odredbe o hišni preiskavi.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča dejstva in okoliščine, na katere je preiskovalni sodnik oprl odredbo za hišno preiskavo, ne zadostujejo za zaključek o obstoju utemeljenih razlogov za sum, da je obsojenec storil kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1. V odredbi ni, razen izjave anonimnega vira, navedena nobena okoliščina, ki bi kazala na izvrševanje konkretnega kaznivega dejanja in katere obstoj bi bil racionalno argumentiran ter izkazan z zadostno stopnjo verjetnosti. Uradni zaznamki o izjavi anonimne osebe, katere verodostojnosti ni mogoče preizkusiti ter operativni podatki policije, ki potrjujejo zgolj splošne, v odnosu do kaznivega dejanja nevtralne okoliščine, niti vsak zase niti v medsebojni povezanosti ne zadostijo kriterijem artikulabilnosti in specifičnosti, ki se zahteva za ta dokazni standard.

12. Preiskovalno dejanje hišne preiskave je tako bilo odrejeno v nasprotju z zakonskimi pogoji iz prvega odstavka 214. člena ZKP. Ker odredba v takem primeru sploh ne bi smela biti izdana, sodišče pa je na dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi take odredbe, ter na dokaze, ki izvirajo iz nedovoljenih dokazov, oprlo sodno odločbo (drugi odstavek 18. člen ZKP), je podana kršitev 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

C.

13. Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 426. člena ZKP). To bo moralo, ob upoštevanju razlogov, ki so narekovali razveljavitev pravnomočne sodbe, v novem sojenju ponovno presoditi, ali je še podana zadostna stopnja utemeljenosti obtožbenih zatrjevanj.

14. Ker je bila ugotovljena kršitev, ki je narekovala razveljavitev pravnomočne sodbe, storjena v fazi izdaje odredbe o hišni preiskavi, Vrhovno sodišče ostalih navedb zahteve, tj. v zvezi z zakonitostjo izvedene hišne preiskave, kršitvami 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in kršitvijo pravice do obrambe (tretja alineja 29. člena Ustave) ni presojalo.

-------------------------------
1 Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-25/95 z dne 27. 11. 1997.
2 Odločba Ustavnega sodišča U-I-18/93 z dne 11. 4. 1996.
3 Sodbi Vrhovnega sodišča I Ips 11861/2010 z dne 11. 7. 2012 in I Ips 51426/2010-90 z dne 24. 5. 2012.
4 Sodbi Vrhovnega sodišča I Ips 333/2005 z dne 3. 11. 2005 in I Ips 340/2006 z dne 26. 10. 2006.
5 Sodba Vrhovnega sodišča I Ips 78/2008 z dne 18. 12. 2008.
6 Ibidem.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 18, 18/2, 148, 148/1, 148/2, 214, 214/1, 371, 371/1-8.
Datum zadnje spremembe:
24.01.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI1MTM1