<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Kazenski oddelek

VSL Sodba VI Kp 29125/2017
ECLI:SI:VSLJ:2019:VI.KP.29125.2017

Evidenčna številka:VSL00025530
Datum odločbe:31.07.2019
Senat, sodnik posameznik:Milan Štrukelj (preds.), Tatjana Merčun (poroč.), Barbara Črešnar Debeljak
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
Institut:preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja - razširjena pogojna obsodba - enotna kazen - pogoji za izrek oziroma preklic pogojne obsodbe - kršitev kazenskega zakona

Jedro

Odločitev, da ne prekliče pogojne obsodbe za prej storjeno kaznivo dejanje, lahko sodišče na podlagi drugega odstavka 60. člena KZ-1 sprejme le, dokler še teče preizkusna doba po pogojni obsodbi za prej storjeno kaznivo dejanje.

Izrek

I. Ob reševanju pritožbe zagovornika obtoženega A. A. se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obtožencu v izrečeni pogojni obsodbi določi po 3. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1C v zvezi z drugim in četrtim odstavkom 59. člena KZ-1C upoštevaje kot določene:

- kazen zapora eno leto in osem mesecev zapora določeno za kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1C in

- kazen tri mesece zapora po sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VI K 39661/2016 z dne 7. 10. 2016

enotna kazen

1 (eno) leto in 10 (deset) mesecev zapora,

ki pa ne bo izrečena, če obtoženec v novi preizkusni dobi 4 (štirih) let ne bo storil novega kaznivega dejanja.

II. Sicer se pritožba zagovornika zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obtoženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1C v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1C. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je za obravnavano kaznivo dejanje določilo kazen eno leto in osem mesecev zapora.

2. Po četrtem odstavku 59. člena KZ-1C je odločilo, da se obtožencu ne prekliče pogojna obsodba izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani VI K 39661/2016 z dne 7. 10. 2016, pravnomočna 3. 11. 2016, s katero je bila obtožencu zaradi kaznivega dejanja prikrivanja po prvem in drugem odstavku 217. člena KZ-1 določena kazen tri mesece zapora ter preizkusna doba dveh let;

po četrtem odstavku 60. člena KZ-1C je odločilo, da se obtožencu ne prekliče pogojna obsodba izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju II K 1176/2017 z dne 18. 5. 2017, pravnomočna 31. 5. 2017, s katero je bila obtožencu zaradi kaznivega dejanja nasilništva po prvem in drugem odstavku 296. člena KZ-1C določena kazen pet mesecev zapora in preizkusna doba dveh let.

3. Nato je obtožencu določilo po 3. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1C v zvezi z drugim in četrtim odstavkom 59. člena KZ-1C upoštevaje kot določeno kazen zapora eno leto in osem mesecev zapora za obravnavano kaznivo dejanje, kazen tri mesece zapora po sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VI K 39661/2016 in kazen pet mesecev zapora po sodbi Okrajnega sodišča v Kočevju II K 1176/2017 enotno kazen dve leti in dva meseca zapora ter novo preizkusno dobo štirih let.

4. Po petem odstavku 186. člena KZ-1C je obtožencu odvzelo zaseženo drogo, po prvem odstavku 73. člena KZ-1C je obtožencu odvzelo na hišni preiskavi zasežene predmete. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da je obtoženi dolžan povrniti stroške kazenskega postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom in sodno takso.

5. Zoper sodbo se je pritožil obtoženčev zagovornik iz pritožbenih razlogov, kršitve kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP ter zaradi odločbe o kazni. Predlagal je, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtožencu zniža določeno kazen za sedaj obravnavano kaznivo dejanje in določeno enotno kazen.

6. Pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa je poseglo v izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti.

7. Obtoženi je obravnavano kaznivo dejanje storil v obdobju od 1. 9. 2016 do 16. 5. 2017, za to kaznivo dejanje je krivdo po obtožbi priznal na predobravnavnem naroku. Obravnavano kaznivo dejanje je storil v času teka preizkusne dobe po sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VI K 39661/2016 z dne 7. 10. 2016, ki je tekla od pravnomočnosti sodbe 3. 11. 2016 do 3. 11. 2018. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi na podlagi četrtega odstavka 59. člena KZ-1 odločilo, da kljub storitvi novega kaznivega dejanja ne bo preklicalo navedene pogojne obsodbe.

8. Obravnavano kaznivo dejanje je glede na čas storitve obtoženi storil preden je bil obsojen s sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju II K 1176/2017 z dne 18. 5. 2017, ki je postala pravnomočna 31. 5. 2017, preizkusna doba po tej pogojni obsodbi pa je tekla od pravnomočnosti pogojne obsodbe do 31. 5. 2019. Tudi za to pogojno obsodbo je sodišče na podlagi drugega odstavka 60. člena KZ-1 odločilo, da je ne bo preklicalo. Obtožencu je nato določilo upoštevaje kazen zapora za obravnavano kaznivo dejanje in kazni določeni v obeh pogojnih obsodbah enotno kazen dve leti in dva meseca zapora ter preizkusno dobo štirih let.

9. Pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti po prvem odstavku 383. člena ZKP ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločalo, da ne prekliče pogojne obsodbe izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju že po preteku preizkusne dobe, saj bi smelo tako odločitev sprejeti, torej da pogojne obsodbe ne bo preklicalo, na podlagi drugega odstavka 60. člena KZ-1C, le v času, ko še teče preizkusna doba za prej storjeno kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče je upoštevalo tudi stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije zavzeto v odločbi I Ips 15802/2016 z dne 29. 11. 2018, saj je bila v tej zadevi obravnavana enaka procesna situacija.

10. S tem, ko je sodišče prve stopnje v sodbi z dne 25. 4. 2019 odločilo, da ne prekliče pogojne obsodbe za prej storjeno kaznivo dejanje že po preteku preizkusne dobe po prejšnji sodbi, je bila s tako odločitvijo prekršena določba drugega odstavka 60. člena KZ-1 in s tem prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu pri določitvi enotne kazni ter upoštevanju prejšnje pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja. Zaradi ugotovljene kršitve kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo v odločbi o kazenski sankciji tako, da je odločilo, da se obtožencu v izrečeni pogojni obsodbi določi enotna kazen le ob upoštevanju določenih kazni eno leto in osem mesecev zapora za obravnavano kaznivo dejanje in kazen tri mesece zapora po sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani ter mu določilo enotno kazen eno leto in deset mesecev zapora, ter preizkusno dobo v trajanju štirih let. Pritožbeno sodišče trajanja preizkusne dobe ni spreminjalo, sodišče prve stopnje jo je določilo v pogojni obsodbi skladno s tožilskim kaznovalnim predlogom, ki je bil podan na predobravnavnem naroku. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tolikšna preizkusna doba za obtoženca zlasti ob upoštevanju njegove predkaznovanosti in teže obravnavanega kaznivega dejanja povsem primerna.

11. Zagovornik uveljavlja kršitev petega odstavka 58. člena KZ-1, ki določa, da sme sodišče storilcu, ki prizna krivdo po obtožbi, ko se prvič izjavi po obtožnem aktu, izreči pogojno obsodbo tudi za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen najmanj petih let zapora, pri čemer sme določiti kazen zapora do petih let in preizkusno dobo do desetih let.

12. Zagovornik zmotno zatrjuje, da se ta določba petega odstavka 58. člena KZ-1 nanaša tudi na kaznivi dejanji iz obeh pogojnih obsodb. S sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani je bil obtoženi obsojen zaradi kaznivega dejanja prikrivanja po prvem in drugem odstavku 217. člena KZ-1 in je zanj predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta; s pogojno obsodbo Okrajnega sodišča v Kočevju pa je bil obsojeni spoznan za krivega kaznivega dejanja nasilništva po prvem in drugem odstavku 296. člena KZ-1 in je zanj predpisana kazen zapora do treh let. Kot že rečeno se določba petega odstavka 58. člena KZ-1 nanaša le na tisto kaznivo dejanje, za katerega obtoženec prizna krivdo po obtožbi, in omogoča, da sme sodišče v primeru priznanja krivde ali sporazuma o krivdi izreči pogojno obsodbo pod ugodnejšimi pogoji. Določba petega odstavka 58. člena KZ-1 se ne uporablja pri izreku t. i. razširjene pogojne obsodbe, zato je takšno stališče zagovornika pravno napačno. Iz navedenega razloga ni podana glede na utemeljitev v pritožbi kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP pri izreku pogojne obsodbe in določitvi enotne kazni v razširjeni pogojni obsodbi.

13. Zagovornik se zavzema za znižanje določene kazni za obravnavano kaznivo dejanje, ocenjuje, da je določena kazen previsoka, da se drugi dve obsodbi nanašata na drugovrstni kaznivi dejanji, da je konoplja manj nevarna droga, da količina ni bila velika, da to količino predstavljajo sadike, čeprav se konzumirajo vršički listov, ne pa stebla ali veje. Sodišče naj bi tudi spregledalo, da je obtoženec redno zaposlen kot samostojni podjetnik, živi v izvenzakonski skupnosti in si prizadeva voditi neoporečno življenje. Zato bi po njegovi oceni bilo potrebno določeno kazen za obravnavano kaznivo dejanje in določeno enotno kazen znižati.

14. Pritožba zagovornika v zvezi z odmero določene kazni za obravnavano kaznivo dejanje ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo težo kaznivega dejanja in okoliščine storitve ter količino zasežene droge, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča ni majhna. Obtoženec je v sostorilstvu s svojo partnerko v hiši, kjer sta prebivala, kljub temu, da sta bila oba zaposlena in iz tega naslova pridobivala dohodke, obtoženec v višini 1.000,00 EUR, v daljšem časovnem obdobju na svojem domu proizvajala in gojila najmanj 125 sadik konoplje, hranila pa tudi najmanj 264,37 g konoplje in 4,5 mililitra ekstrakta konoplje, da bi jo prodala kupcem zaradi nadaljnje prodaje. Količina zasežene droge ni zanemarljiva, prepovedano je proizvajati in gojiti ter prodajati kakršnokoli drogo, tudi konopljo, pri tem je prepovedana proizvodnja celotne rastline in je nepomembno v pritožbi izpostavljeno dejstvo, da uživalci mamil uživajo le vršičke rastline konoplje. Na višino določene kazni je pravilno vplivalo tudi dejstvo, da je obtoženec z obravnavanim kaznivim dejanjem kršil pogojno obsodbo izrečeno s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani in preden je bil obsojen s sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju. V obeh primerih mu je sodišče izreklo pogojno obsodbo, ker mu je zaupalo, da ne bo ponovno izvrševal kaznivih dejanj, vendar se je taka ocena pozitivne prognoze pri obtožencu izkazala za nepravilno. Pa kljub temu mu je sodišče prve stopnje tudi tokrat po priznanju krivde za obravnavano kaznivo dejanje ponovno izreklo pogojno obsodbo ter odločilo, da mu nobene od predhodnih obsodb ne bo preklicalo in mu je določilo novo enotno kazen in daljšo preizkusno dobo v skladu s kaznovalnim predlogom tožilstva. Četudi je konoplja manj nevarna droga, je še vedno droga, ki jo skladno z Zakonom o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami ni dovoljeno proizvajati, prav tako ni dovoljeno prodajanje tako pridelane droge. Obtožencu redni prihodki očitno niso zadoščali, očitno ga je vodilo tudi koristoljubje, saj je splošno znano, da je to motiv prodajalcev prepovedane droge odjemalcem. Zato redna zaposlitev nima posebne teže, tudi njegova izvenzakonska skupnost ne, saj je obravnavano kaznivo dejanje storil ravno s svojo partnerico, zato je neprepričljiva pritožbena navedba, da si obtoženec prizadeva voditi neoporečno življenje, saj vsa njegova dosedanja ravnanja govorijo popolnoma nasprotno. Iz navedenih razlogov se pritožbeno sodišče ni strinjalo s predlogom zagovornika in ni znižalo določene kazni za obravnavano kaznivo dejanje. Ker pa je poseglo v izpodbijano sodbo v odločbi o kazenski sankciji po uradni dolžnosti, kot je bilo obrazloženo v predhodnih delih te odločbe, je pritožbeno sodišče obtožencu v izrečeni pogojni obsodbi ob upoštevanju nespremenjene določene kazni za obravnavano kaznivo dejanje in določene kazni tri mesece zapora po pogojni obsodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani na novo določilo enotno kazen eno leto in deset mesecev zapora ter novo preizkusno dobo štirih let. Tudi pritožbeno sodišče se strinja, da je daljša preizkusna doba za obtoženca potrebna, da se bo pokazalo, ali je upravičil zaupanje sodišča in ne bo več ponavljal kaznivih dejanj.

15. Pri preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti po prvem odstavku 383. člena ZKP pritožbeno sodišče ni ugotovilo drugih kršitev zakona, zato je odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe, spremenilo je odločbo o kazenski sankciji po uradni dolžnosti, sicer pa je pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

16. Ker je bilo s sodbo pritožbenega sodišča odločeno v obtoženčevo korist je odpadel izrek o stroških pritožbenega postopka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 53, 53/2, 53/2-3, 58, 58/5, 60, 60/2
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 372, 372-5
Datum zadnje spremembe:
27.02.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM1NjA4