<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS Sklep II DoR 341/2019
ECLI:SI:VSRS:2019:II.DOR.341.2019

Evidenčna številka:VS00028623
Datum odločbe:05.09.2019
Opravilna številka II.stopnje:VSC Sodba Cp 58/2019
Datum odločbe II.stopnje:09.05.2019
Senat:mag. Rudi Štravs (preds.), mag. Nina Betetto (poroč.), Karmen Iglič Stroligo
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - formalni pogoji - procesne predpostavke - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije

Jedro

Ne zadostuje, da stranka le opisuje, zakaj izpodbijane odločbe ne razume oziroma se z njo ne strinja ter uveljavlja domnevne kršitve, kot je sicer značilno za postopek z rednimi pravnimi sredstvi. Zahteva po postavitvi jasnega pravnega vprašanja z navedbo okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, je v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi le vsebinska konkretizacija dogmatično že uveljavljenega pomena dopuščene revizije, zato tudi konceptualno gledano že dolgo ni več presenetljiva ne pretirana. Med drugim je prav zavoljo zahtevnosti tega izrednega pravnega sredstva predvideno obvezno zastopanje po strokovnjakih, tj. odvetnikih, ki bi (vsaj) to (že) morali vedeti in (po)znati.

Izrek

I. Predlog se zavrže.

II. Tožena stranka mora sama kriti svoje stroške predmetnega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec tožnici plačati 4.900,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 6. 2016 dalje (I. točka izreka). V presežku je za 13.100,00 EUR tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da mora tožnica tožencu povrniti 1.921,25 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo tako, da je zvišalo ugodilni del za 700 EUR, v preostanku je njeno pritožbo, in v celoti pritožbo toženca, zavrnilo ter potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženec predlog za dopustitev revizije in priglaša stroške postopka. V predlogu uveljavlja več pomanjkljivosti oziroma kršitev. Izpodbija stališče sodišča druge stopnje glede pritožbenih novot. Navaja, da je tožnica v ponovljenem postopku nasprotujoče si spreminjala trditveno podlago, čemur je toženec nasprotoval. Po vsebini je šlo za spremembo tožbe. O tožbenem zahtevku ni bilo mogoče odločati, saj je bil nejasen. Tožnica zahtevka ni umaknila. Sodišče druge stopnje se do teh pritožbenih navedb ni opredelilo, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Kljub temu, da se je sodišče druge stopnje ukvarjalo z ugovorom zastaranja, spregleda, da je bila tožničina trditvena podlaga nejasna, saj je enkrat uvejavljala škodo iz dveh točno določenih dogodkov, nato pa iz večletnega obdobja. Sodišče druge stopnje navede, da za razmejevanje med večletnim dogajanjem in dvema škodnima dogodkoma ni trditvene podlage, kar je nerazumljivo. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ima jasna pravila, da mora biti trditvena podlaga določna. Utemeljitev sodišča prve stopnje, da je bila tožnici kršena pravica do doma in družine, ni utemeljena, sodišče druge stopnje pa je ugovor v tej smeri zavrnilo kot neetičen. Tožnica ni sprožila nobenih postopkov za odstranitev toženca. Obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje v tem delu ni razumljiva. Sodba je nezakonita in jo je treba odpraviti, saj ima take pomanjkljivosti, da ne zagotavlja pravne varnosti, zato toženec predlaga dopustitev revizije.

4. Predlog ni popoln.

5. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 367. a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367. b člena ZPP je določeno, da mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. V primeru, da predlagatelj ne ravna v skladu z opisanim odstavkom, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

6. Za tak primer gre v obravnavani zadevi. Predlagatelj polemizira s sprejeto odločbo sodišča druge stopnje, pri tem pa jasno ne navede niti enega spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno. Zatrjevanih okoliščin in kršitev konkretizirano tudi ne predstavi z vidika pomena za pravni red oziroma sodno prakso. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo,1 da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev v predlogu pa se mora nanj tudi problemsko osredotočati. Šele tako popoln predlog nato omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči pravnega reda. Tako ne zadostuje, da stranka le opisuje, zakaj izpodbijane odločbe ne razume oziroma se z njo ne strinja ter uveljavlja domnevne kršitve, kot je sicer značilno za postopek z rednimi pravnimi sredstvi. Zahteva po postavitvi jasnega pravnega vprašanja z navedbo okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, je v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi le vsebinska konkretizacija dogmatično že uveljavljenega pomena dopuščene revizije, zato tudi konceptualno gledano že dolgo ni več presenetljiva ne pretirana.2 Med drugim je prav zavoljo zahtevnosti tega izrednega pravnega sredstva predvideno obvezno zastopanje po strokovnjakih, tj. odvetnikih, ki bi (vsaj) to (že) morali vedeti in (po)znati (tretji odstavek 86. člena ZPP).

7. Ker vprašanje v predlogu ni oblikovano v skladu z zahtevami iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, je predlog nepopoln, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP. Glede na povedano mora toženec sam kriti svoje stroške predmetnega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------
1 Primerjaj z II DoR 328/2018, II DoR 81/2018, II DoR 278/2018 in drugimi.
2 Primerjaj z II DoR 501/2018.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367b, 367b/4, 367b/6, 377
Datum zadnje spremembe:
14.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzMzg4